Andrej iz LokePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski poznogotski stavbar
IZGOVOR: [andrêj iz lóke], rodilnik [andrêja iz lóke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
BabljevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bábljeu̯], ženski spol [bábljeva], srednji spol [bábljevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
BenjaminPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [bénjamin], rodilnik [bénjamina]
BESEDOTVORJE: Benjaminov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bogat prid., F
27,
abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti,
bogat;
copiosus, -a, -um, obilni,
bogat;
dis, ditis, bogat;
ditescere, obogatiti,
bogat perhajati;
ditiſsimus, ſylnu
bogat;
dives opus, enu
bogatu inu lipú déllu;
locuples, -tis, bogat, obiln;
locupletare, bogatiga ſturiti;
numatus, -a, -um, bogat s'danarmi
- bogatejši , ditior, bogatiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
BolekPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
kratka oblika moškega imena Boleslav
IZGOVOR: [bôlək], rodilnik [bôlka] tudi [bôlek], rodilnik [bôleka]
BESEDOTVORJE: Bolkov tudi Bolekov
ZVEZE: Lolek in Bolek
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
BončevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bónčeu̯], ženski spol [bónčeva], srednji spol [bónčevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
BorštnikovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bórštnikou̯], ženski spol [bórštnikova], srednji spol [bórštnikovo]
ZVEZE: Borštnikov prstan
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
búhtelj -na in -tlja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
CarpaccioPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski slikar
v prenesenem pomenu Carpaccieva/Carpacciova dela
IZGOVOR: [karpáčo], rodilnik [karpáča]
BESEDOTVORJE: Carpacciev in Carpacciov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
concerto grosso concerta grossa samostalnik moškega spola [končêrto gróso] iz glasbene umetnosti večstavčna instrumentalna skladba s kontrastnimi deli, ki jih izmenjaje izvajata manjša skupina solističnih instrumentov in orkester
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. concerto grosso ‛veliki koncert’, iz ↑koncert in grosso v pomenu ‛velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
da VincijevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [da vínčijeu̯], ženski spol [da vínčijeva], srednji spol [da vínčijevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejanje [dejȃnje]
samostalnik srednjega spola- kar je narejeno; delo
- delanje, dejanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejanje1 s, F
40,
acta, actorum, djanîa, rovnanîa;
actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda,
djanîe, toshba;
actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe;
anathema, -tis, v'pano cerqueno
djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine;
charis, dobru
djanîe, povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe;
commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe;
constellatio, teh ẛvéṡd
djanîe;
diſsimulatio, ṡakrivanîe, ne ṡakasanîe
v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy;
effectio, tú
djanîe, ali opravilu;
energia, -ae, ṡnoternîe
djanîe, ali déllu;
facinus, -oris, enu
djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe: tudi enu pregreſhnu
djanîe, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu
djanîe;
factum, déllu,
djanîe;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali
s'djanîam;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga
djanîa, ali dovgovanîa anṡadene;
opus, -ris, déllu,
djanîe, opravilu;
pragma, -tis, djanîe, ali opravilu;
tributoria actio, enu pravdnu
djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dẹ́lo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delo [dẹ́lo]
samostalnik srednjega spoladelo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delo s, F
106,
accingere se operi, k'delli ſe perpraviti;
activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán
k'déllu;
actus, -us, djanîe,
déllu, rovnanîe;
effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam,
s'dellam;
fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa
déllu, kovazhku
déllu;
factum, déllu, djanîe;
industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja,
déllu, fliſſanîe;
inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu
délla ſturjen;
interturbare, eniga na
délli motiti;
labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta;
labor colonialis, tlaka, k'metiṡku
déllu;
laborem fugere, nerad délati, pred
dellam béṡhati;
laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim
déllam obdán;
laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati;
occupatio, muja,
déllu, opravilu;
ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres
délla poſtopaviz;
operatio, déllu, déllanîe;
operosè, s'teṡhkim
déllom;
opifex, -cis, antverhar,
v'délli moiſter;
opificium opera multa sunt, antverharṡkih
déll je doſti, ali veliku;
opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu;
plumario opere, s'roṡhnim
déllom;
prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati;
vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh
k'délli, nedélovin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delo -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
di BuoninsegnaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski slikar
IZGOVOR: [di bu̯oninsénja], rodilnik [di bu̯oninsénje] in [di bu̯oninsénja]
BESEDOTVORJE: di Buoninsegnev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dokončati dov., F
12,
absólvere, odréshiti, odvèṡati,
dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe
dokonzhal;
colophonem addere, enu déllu dodélati, ali
dokonzhati;
complanare opus, déllu
dokonzhati;
consummare, fertigati, dodélati,
dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati;
diffinire, h'konzu perpraviti,
dokonzhati, reṡlozhiti;
faceſsere, délati, dodélati,
dokonzhati;
finire, doperneſti, dodélati,
dokonzhati, konez ſturiti;
peragere, dodélati, doparneſti,
dokonzhati, opraviti;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti,
dokonzhati, iṡdélati, doperneſti;
perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe
dokonzhati, lipú govoriti;
terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
drámski drámska drámsko pridevnik [drámski] 3. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost] 1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
FritzPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec
IZGOVOR: [fríc], rodilnik [fríca]
BESEDOTVORJE: Fritzev in Fritzov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
FritzevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [fríčeu̯], ženski spol [fríčeva], srednji spol [fríčevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
frȋz -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
fužīna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gībanica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
GlazerjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [glázerjeu̯], ženski spol [glázerjeva], srednji spol [glázerjevo]
ZVEZE: Glazerjeva nagrada
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gledalíšče -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
gledanje s, F
24,
amaurosis, ſlabúſt tega
gledanîa;
amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa
gledanîe;
aspectabilis, vrédin
gledanîa;
cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor
k'gledanîu;
comicus, -ci, kateri eno
ẛagledanîe ygro ali comedio nareja;
comicus lusus, ena ygra ṡa
gledanîe;
conspiciendus, -a, -um, vrédin
gledanîa;
eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun
gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt;
exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun
gledanîe ene rizhy;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy
k'gledanîu ygrè, ali Comedie;
observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza
k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali
k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa;
prospectus, -us, gledanîe;
prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán
k'gledanîu, inu h'zhudovanîu;
spectabile opus, enu lipú,
gledanîa vrédnu déllu;
spectaculum, -li, raṡgled, ygra
k'gledanîu;
spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin
gledanîa, ṡa
gledanîe;
spectatio, gledanîe;
suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku
gledanîe;
theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega
gledanîa;
theatrum, -tri, hiſha
k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie;
visendus, -a, -um, vrédin
gledanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
godálo godála samostalnik srednjega spola [godálo] 1. navadno v množini glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom1.1. igranje tega glasbila
ETIMOLOGIJA: ↑gosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
grotésknost grotésknosti samostalnik ženskega spola [grotésknost] 1. elementi, struktura groteske
2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteskni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
hiteti nedov., F
26,
accélerare, hitéti;
adniti, ſe ſyliti,
hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati;
anhelo, -are, hitru dihati,
hitéti, ſopihati, ſopéti;
approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi;
aſsectari, ẛa enim hoditi,
hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati;
celerare, hitéti;
deproperare, cilú mozhnu
hiteiti;
festinans, kir
hity;
festinare, hiteti, hiteiti;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi
hiteiti, ṡheléti;
insector, tá kateri ṡa enim
hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe;
insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali
hyti, ali tezhe;
insequens, kateri pody, ali sa enim
hity, inu tezhe;
insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi
hiteiti;
manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21;
maturare, hiteiti, ſe nemuditi;
maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu;
persequi, ṡa enim
hitéti, poditi, tirati, preganîati;
praecelerare, naprei
hiteiti;
praefestinare, prevezh
hitéti, ſylnu
hitéti, preṡgudai
hiteiti;
properare, hiteiti;
properatò opus est, je treiba
hiteiti;
prosequi, ṡa enim hoditi, ali
hiteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
hud prid., F
99,
alastor, huda vèſt;
calumniare, -ri, eniga
v'hude beſſéde perpraviti;
confragosus, -a, -um, hud, oſter;
durum frigus, hud, terd mráṡ;
malefactum, -ti, enu
hudu déllu,
hudu ſturjenîe;
malum opus, hudu déllu;
malus, -a, -um, hud, huda, hudu;
mordax, húd, vjédliu;
tempestas mala, hudu vremè,
huda ura,
hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
imeniten prid., F
30,
almus, -a, -um, ſvet, viſſok, rodovitin,
imenitin;
celebris, imenitin, zhaſtitliu;
clueo, -ere, imeniten biti;
egregius, -a, -um, imeniten, junazhki;
enitescere, imeniten biti;
enuntiatio, -nis, enu
imenitnu iṡrezhenîe, oṡnanenîe;
excellens, viſſok, preṡhlahtni,
imenitin;
famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna;
opus praeclarum, enu
imenitnu déllu;
praelustris, -tre, ſylnu
imenitin, cilú
imenitin, veliku ṡhtiman
- imenitnejši , F6, exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti, vézh velati; metropolis, tú imenitniſhe méſtu v'deṡheli, poglavitu méſtu; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden; praecellere, zhes druge biti, tá imenitniſhi biti; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; primatus, -tus, tú narpervu, ali imenitniſhe
- najimenitnejši , F3, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe sholnerṡke druṡhbè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
izhájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
jétika jétike samostalnik ženskega spola [jétika] nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: tuberkuloza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kejkaj prisl., F
6,
adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali perplavati,
keikai perplavati;
aliquid, keikai;
quidpiam, keikai, kolikai;
quiequam, quidquam, keikai;
unquam, kadai,
keikai;
vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od vdélaniga délla
keikai narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
komediografíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
KozinovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kozínou̯], ženski spol [kozínova], srednji spol [kozínovo]
ZVEZE: Kozinova nagrada
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kunšten prid., F
20,
artificium, moiſtria, antverh, kupzhia, galufia,
kunſhtnu rovnanîe;
astutus, pregnán,
kunſtin, preverṡhen, ſhegan, prekunſhtin;
cynira, cymbalum, enu orodje
kunṡhtniga peitjá, ali glaſſú;
dicterium, -ji, ena ſmeſhna
kunṡhtna beſſéda, ali govorjenîe;
mechanicus, -ci, en zhudni inu
kunṡhtni déloviz, antverhar;
melicus, -ci, en zhudni, inu
kunṡhtni peiviz;
opus artificiosum, enu
kunṡhtnu déllu;
sapiens, moder,
kunṡhtin, ṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
manẹ́ver -vra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Metonimija: zamenjava avtorja z delom in primernost za rabo v knjižnem jezikuČe nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
miran (miren) prid., F
8,
imbellis somnus, enu
myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe;
opus, optÿ, enu
myrnu, ali ne naglu déllu;
pacatus, -a, -um, tyh,
myrán, pokojen, pres kréga;
pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh,
myrán, gnadliu, milostiu;
placidus, -a, -um, tih,
myrán, dobrotliu, kroták;
sedatus, -a, -um, vtolaṡhen,
myrn;
transquietus, valde quietus, -a, -um, sylnu kroták, tih,
myrán;
transquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti;
prim. mirno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
modrija [modrȋja]
samostalnik ženskega spoladelo razuma, modrost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
mojstrski prid., opus artefactum, enu
moiſterṡku déllu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
mozaȋk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
naredba [narẹ̑dba]
samostalnik ženskega spoladelo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
o. c. okrajš. opus citatum |navedeno delo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
odlašati nedov., F
14,
comperendinare, na dolgu
odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
crastinare, odlaſhati;
cunctari, pozhakovati,
odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi;
differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti,
odlaſhati, reṡlozhiti;
facere inducias, odlaſhati;
moram facere, odlaſhati;
procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi;
prolongare, na daile vleizhi,
odlaſhati, prevleizhi;
prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi,
odlaſhati, odloṡhiti nadaile;
prosequi opus, s'déllom ne
odlaſhati, naprei délati;
protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi
odlaſhati, na daile vleizhi;
recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali
odlaſhati;
tardare, shtentati,
odlaſhati, kaſniti ſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
op.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
op. okrajš. opomba; opus |delo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ọ̑pera -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
operȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
opravek [oprȃvǝk]
samostalnik moškega spolaopravek, posel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
opravilo s, F
32,
functio, opravilu, ena ſluṡhba;
ministerium, ſluṡhba,
opravilu, ſtreṡhba, ſluṡhenîe;
negotium, opravilu, ſhaft, dolgovanîe, negmáh;
occupatio, muja, dellu,
opravilu;
officium, ſluṡhba,
opravilu;
onus suscipere, eno teṡhavo, ali
opravilu gori vṡèti;
opus, -ris, déllu, djanîe,
opravilu;
perfunctio, opravilu;
pragma, -tis, djanîe, ali
opravilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ópus -a m (ọ̑) 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti;
razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev // s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa 2. glasb. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ópus -a m, skup. (ọ̑) pisateljev življenjski ~ |dela|; glasb. klavirske sonate ~ enaintrideset ‹op. 31› Ludwiga van Beethovna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ọ̑pus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pecívo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pésniti pésnim nedovršni glagol [pésniti] 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesnikovati
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki,
čŕna píka,
dobíti čŕno píko,
dobíti píko na jezíku,
iméti čŕno píko,
iméti kóga/kàj na píki,
iméti píko na jezíku,
in píka,
mánjka [šè] píka na í,
naredíti píko,
naredíti píko na í,
ne iméti stó pík,
pa píka,
píka na í,
píko dréti,
píko odréti,
postáviti píko na í,
prislúžiti si čŕno píko,
vzéti kóga/kàj na píko,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
poétov -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesnikov: poetov opus;
poetovo življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pooblan del., F
2,
asciatum opus, poublanu déllu;
exasciatum est, je
povblanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
potrebovati nedov., F
4,
egere, potrébovati;
indigere, potrébuvati, potrébo iméti;
neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih
potribujemo;
opus habere, potrébovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
predsmŕtnica -e
ž literarno delo, napisano tik pred smrtjo
SINONIMI:
vznes. labodji spev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
quot. op. sit -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
RochevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [róšeu̯], ženski spol [róševa], srednji spol [róševo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
rumplanje s, F
2,
tumultuarium opus, déllu naglu
s'rumplanîam ſturjenu;
tumultuatio, rumplanîe, tertranîe, hropénîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
SaksidovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [saksídou̯], ženski spol [saksídova], srednji spol [saksídovo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ShakespearePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
angleški dramatik in pesnik
v prenesenem pomenu Shakespearova/Shakespearjeva dela
IZGOVOR: [šékspir], rodilnik [šékspira] in [šékspirja]
BESEDOTVORJE: Shakespearov in Shakespearjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
sklȁd skláda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
s. o. s. / si op. sit -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
stvȍr stvóra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ŠivičevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [šívičeu̯], ženski spol [šívičeva], srednji spol [šívičevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
tabrh [tábrh]
samostalnik moškega spoladelo, ki ga opravi delavec v enem dnevu kot tlačan ali dninar
PRIMERJAJ: rabot, tlaka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
trẹ́ba povdk.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
treba prisl., properatò opus est, je
treiba hiteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Uporaba prihodnjika v preteklem časuMnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik.
Menim, da je to narobe.
Primer
Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo.
Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ValvasorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski zgodovinar
v prenesenem pomenu Valvasorjeva dela
IZGOVOR: [válvazọr], rodilnik [válvazọrja]
BESEDOTVORJE: Valvasorjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vdelan del., F
2,
emblema, -tis, enu ẛriẛlanu, zhednu notar
vdelanu déllu;
vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od
vdélaniga délla keikai narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vpénjati vpénjam nedovršni glagol [ʍpénjati] 1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
3. v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zídati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
zlatnikPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [zlatník], rodilnik [zlatníka]
ZVEZE: zlatnik poezije
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.