besednik m, F5, advocatus, -ti, odvétnik, beſſédnik, govorzhyn; causidicus, en beſſédnik, ẛagovarjaviz; dicasticum, plazhilu eniga beſſédnika; orator, beſſednik, govorzhyn; procurator, preṡkarblenyk, valput, en beſſédnik, preṡkarbnik hiſhnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

besednik -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

besednik -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

govorčin m, F5, advocatus, -ti, odvétnik, beſſédnik, govorzhyn; locutor, govorzhyn; orator, beſſédnik, govorzhyn; oratores, govorzhini, ſly; oratorius, -a, -um, kar enimu govorzhinu ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kvasalnik [kvāsau̯nik] (kvasavnik) samostalnik moškega spola

kdor neokusno, neprimerno govori; kvasač

PRIMERJAJ: kvasavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kvasavec [kvāsavǝc] (kvasalec) samostalnik moškega spola

neroden, slab govorec

PRIMERJAJ: kvasalnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orátor -ja m (ȃ)
knjiž. govornik: poslušati znanega oratorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. govornik
orátorica -e ž, člov. (ȃ) izobr. govornica
orátorjev -a -o (ȃ) izobr.
orátoričin -a -o (ȃ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

orátor -ja m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

orator samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

orator -ja m govornik: Sa tiga volo tudi Oratory im. mn., Poeti, inu piſſary … ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy peruti te huale do Nebeſs polsdignit (III, 269) ← lat. ōrātor ‛govornik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rečnik [rečník] samostalnik moškega spola

govornik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ven spustiti [və̏n spustīti vȅn spustím] dovršna glagolska zveza

ne izreči, zamolčati

PRIMERJAJ: ven spuščen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zamolčati [zamou̯čáti] dovršni glagol

zamolčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.