orden -dna m samostanski red: Orden im. ed. pre terdt je njemu naprej pershil ǀ ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna rod. ed. ǀ povishan sa Generala tiga Seraphinskiga Ordna rod. ed. S. Franciſca ǀ je bil ſtopil v' ta Sveti Orden tož. ed. S. Benedicta ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden tož. ed. ſtopi ǀ v' Ordni mest. ed. oſtane, veliko pokuro della ← nem. Orden ← lat. ōrdō ‛red, vrsta’
Benediktus -ta m osebno lastno ime Benedikt: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati Kakor S. Benedictus im. ed. ǀ umerje Papesh Benedictus im. ed., na mejſti tega ſo bily isvolili Pelagiuſa ǀ ter je bil ſtopil v' ta Sveti Orden S. Benedicta rod. ed. ǀ Vidim tankaj Benedicta tož. ed. de nah po tem bodezhijm ternu ſe vala ǀ Maria Diviza s' Svetem Benedictam or. ed., inu s' Svetem Lorenzam 1. Sv. Benedíkt (480–543), it. menih, ustanovitelj benediktinskega meniškega reda 2. Benedíkt I., papež (575–79)
stopiti -im dov. stopiti: pres oblasti mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit nedol. ǀ vy mislite is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit nedol. ǀ nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit nedol. ǀ Sapovesh timu bogabojezhimu, pravizhnimu, inu nedolshnimu zhloveku ſvejt sapuſtiti inu duhouni ſtan ſtopiti nedol. ǀ krajl ſtopi 3. ed. na pridishenzo, ter sazhne pridigvat ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi 3. ed. jo v'Kloshter ſepreio ǀ kadar v'Ioardan stopi 3. ed. s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ kadar napridiſinzo ſtopij 3. ed. ǀ na pridishinzo ſtopy 3. ed. ǀ Jogry videozh, de ta folk je bil lazhen, ter nej imel kaj jeſti, ſtopio 3. mn. k' Chriſtuſu ǀ Stopimo vel. 1. mn. naſtran, ter puſtimo ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ Stopite vel. 2. mn. sdaj naprej vy posli, ter rezite kar vejſte od ranze vashe Gospe ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti s' zholna ſtopil del. ed. m ǀ je bil ſtopil del. ed. m v' ta Sveti Orden S. Benedicta ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel del. ed. m na pridisinzo ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile doli stopiti pokvariti se (?): Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi 3. ed., ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe
zadosti prisl. zadosti, dovolj: bosh sadoſti urshoha naſhla ſe joKat ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu zhloveku ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden ſtopi ǀ blaga nihdar nimate sadòſti ǀ de ſi lih ſo greshni, katiru ſodoſti je hudizhu, de ſe fardamaio ǀ nihdar sa dosti huale dati nemorimo ǀ Nej sa doſti Nem. Nem., de hodite boshio beſſedo s' vsheſſami poshlushat ǀ Vy Nem.N. danaſs ſte ſa doſti shlishali
Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime Dominik: Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec
pretrd -a prid. pretrd, pretežek, prestrog: Je ris de vſy shelimo v' nebeſſa priti, pot pak pretard im. ed. m, inu oſter nam naprei pride (V, 482) ǀ sakj Orden pre terdt im. ed. m je njemu naprej pershil (III, 624) ǀ Kaku bi blu nam mogozhe zhlovesku meſſu jeiſti, inu kry pyti? letu nej mogozhe dershat, leta je pretarda im. ed. ž sapuvid, satorai neketeri ſo bli Chriſtuſa sapuſtili (V, 546)