drobnjákič, m. drobna stvar (človek, oreh itd.), Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grivína 1., f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jȃjčar, -rja, m. 1) der Eierhändler, Cig., Jan., M., Štrek.; — 2) der Löwenzahn (taraxacum officinale), Tolm.-Erj. (Torb.); — nekak oreh (jako debel in dober), Slap v Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klenovəc 2., -vca, m. die grüne Nussschale: oreh ima zelen klenovec, C., Pohl. (Km.); — prim. 2. glinja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kokọ̑təc, -tca, m. dem. kokot; 1) kleiner Hahn, Št.; — 2) = oreh, Bolc-Erj. (Torb.); (jedrce?), prim. kokot 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.-Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

leskov prid., abellina. haselnus, liskovi oréh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lúpati, -pam, -pljem, vb. impf. = lupiti, schälen (von weichen Schalen und Rinden), Mur., Zora; jabolka, repo, kostanj l., Mur.; oreh l., die grüne Nussschale abnehmen, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mehnjáč, m. neki oreh, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mekáč, m. 1) neki oreh, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.); — prim. mehek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — prim. meščak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

muškatov oreh [muškȃtov óreh] samostalniška zveza moškega spola

muškatni orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nakljuváti, -kljújem, vb. pf. 1) s kljuvanjem načeti, mit dem Schnabel anhacken, anpicken; n. oreh; — 2) n. se, sich satt picken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nalúščiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schälen, anschälen: n. oreh, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge enthülsen, schälen; mnogo fižola, orehov n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oklátiti, -im, vb. pf. nieder-, herunterschlagen (z. B. Obst von den Bäumen): orehe, želod o.; o. oreh, vom Nussbaum die Nüsse völlig herabschlagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.-C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

óreh tudi òri oréja m oreh: Nux Ori KMS 1780, A9; Dió; oréh KOJ 1833, 153; Ori KAJ 1870, 112; laški ori AI 1878, 52; Grüške, jáboka, orei i drugi szád KAJ 1870, 27; Dúge zimszke dni sze deca z-orêi i jáboki zmênya KAJ 1870, 60; ti edni z-orejami rogácso AIP 1876, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh [óreh orẹ́ha] samostalnik moškega spola

drevo oreh, LATINSKO: Juglans regia, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

oreh m, F18, abellina. haselnus, liſkovi oréh; acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad s'lipino, orih, leiſhik, mandil; caryon, orih; caſsa nux, en raẛin orih, cipreſhou orih, galbulus; decorticare nuces, oreihe ruṡhiti; diſsepimentum, -ti, tú ſedlu v'oreihi, ali tá kobiliza v'mei jederzom; galbulus, cipreſhou orih, ali oréhi od cipreſhoviga dréva; juglans, -dis, en laṡhki orih, drivú: oréhovu drivú; mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom, oréha ſedlu v'mei jederzom; nucetum, -ti, vert, ali meiſtu kir orehi raſtejo; nucum toga, oreiha ſedlu v'mei jederzom; nux, orih; nux vitiosa, piṡhkou orih; omilla, sive tropa, ygra s'oreihi v'jamizo; tribuli aquatici, oréhi, kateri v'vodi raſtejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh -a m (sad) oreh: kadar ſe ſaina de terde orehe tož. mn. griſe (V, 79) ǀ kadar bi ti vidil eniga zhloveka de imà shtery ozheſſa de ena Hrushka rodj zheshne, inu orehe tož. mn. (V, 448)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh sam. m ♦ P: 5 (JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orešček [orẹ̑ščǝk] samostalnik moškega spola

majhen oreh; orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ́šič, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oškŕnjati,* -am, vb. pf. benagen, anfressen, Štrek.; podgana je oreh oškrnjala, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prekréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit Geräusch entzweibrechen, Jan.; oreh p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sẹ́niti 1., sẹ̑nim, vb. impf. 1) beschatten, Cig.; oreh njivo seni, Hal.-C.; — 2) schattieren, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sklátiti, -im, vb. pf. (mit einem Stock) herabschlagen, abklopfen; oreh, jabolko s. z drevesa; vse sadje s. z drevja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stépsti 1., -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

strẹ́ti 2., -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) zermalmen, zerbrechen; oreh s.; s kolesom s., rädern, Jan. (H.); — s. se, zerbrechen (intr.): kolo se je strlo; — strt, zerknirscht, Cig. (T.); — 2) zusammenreiben, zerreiben, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.-Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.-Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.-C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zgrízniti, -grȋznem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Rihenberk-Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.