drobnjákič, m. drobna stvar (človek, oreh itd.), Tolm.-Štrek. (Let.).
glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
grivína 1., f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.
jȃjčar, -rja, m. 1) der Eierhändler, Cig., Jan., M., Štrek.; — 2) der Löwenzahn (taraxacum officinale), Tolm.-Erj. (Torb.); — nekak oreh (jako debel in dober), Slap v Ipavi-Erj. (Torb.).
klenovəc 2., -vca, m. die grüne Nussschale: oreh ima zelen klenovec, C., Pohl. (Km.); — prim. 2. glinja.
kokọ̑təc, -tca, m. dem. kokot; 1) kleiner Hahn, Št.; — 2) = oreh, Bolc-Erj. (Torb.); (jedrce?), prim. kokot 2).
krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.-Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
lúpati, -pam, -pljem, vb. impf. = lupiti, schälen (von weichen Schalen und Rinden), Mur., Zora; jabolka, repo, kostanj l., Mur.; oreh l., die grüne Nussschale abnehmen, SlGor.-C.
mehnjáč, m. neki oreh, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.).
mekáč, m. 1) neki oreh, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).
meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.); — prim. mehek.
meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — prim. meščak.
muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).
nakljuváti, -kljújem, vb. pf. 1) s kljuvanjem načeti, mit dem Schnabel anhacken, anpicken; n. oreh; — 2) n. se, sich satt picken.
nalúščiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schälen, anschälen: n. oreh, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge enthülsen, schälen; mnogo fižola, orehov n.
oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
oklátiti, -im, vb. pf. nieder-, herunterschlagen (z. B. Obst von den Bäumen): orehe, želod o.; o. oreh, vom Nussbaum die Nüsse völlig herabschlagen.
órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.-C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.
orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.
orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.
orẹ́šič, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, C.
oškŕnjati,* -am, vb. pf. benagen, anfressen, Štrek.; podgana je oreh oškrnjala, Cig.
prekréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit Geräusch entzweibrechen, Jan.; oreh p., Cig.
presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan-Erj. (Torb.).
razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.-Mik.
samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
sẹ́niti 1., sẹ̑nim, vb. impf. 1) beschatten, Cig.; oreh njivo seni, Hal.-C.; — 2) schattieren, Cig., Jan.
sklátiti, -im, vb. pf. (mit einem Stock) herabschlagen, abklopfen; oreh, jabolko s. z drevesa; vse sadje s. z drevja.
splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.
spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
stépsti 1., -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.
strẹ́ti 2., -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) zermalmen, zerbrechen; oreh s.; s kolesom s., rädern, Jan. (H.); — s. se, zerbrechen (intr.): kolo se je strlo; — strt, zerknirscht, Cig. (T.); — 2) zusammenreiben, zerreiben, Mur., Cig., Jan.
šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.-Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.-Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.-C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.-Mik.
zgrízniti, -grȋznem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.
žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Rihenberk-Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.