orel -rla m orel:
oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
odler -ja m orel:
Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus ta I, nad njegovi glavi pak en Odler im. ed., ali Poſtajna ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni … tiga ſerzhniga, inu nepremaganiga Odlerja tož. ed. ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam or. ed. sedezhem na enem visokem lorberiu ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam or. ed., ali Poſtojno ǀ vſi Generali, inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili, kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria tož. dv., ali Poſtoine ← srvnem. adler ‛orel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
postojna -e ž orel:
Poſtojna im. ed. netezhe, ampak kakor ſtrela letj ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij, inu nohtij Kakor ta tiza Postojna im. ed. ǀ v' tem je letela po lufti ena poſtoina im. ed. ǀ en Odler, ali Poſtajna im. ed., katera je dershala kuglo tiga ſvejta ǀ Pot pak te Postojne rod. ed. v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja ǀ Na danashni dan pak je perglihan eni shlahtni Poſtojni daj. ed. ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni Postojni daj. ed. ǀ je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno tož. ed. pò lufti ǀ Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino tož. ed., ſveriazhina ima leva ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno or. ed. ǀ kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine tož. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne im. mn., kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Poſtojnam daj. mn. je ſapovedal, de ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.