eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka] 1. jurčku podobna užitna goba s temno rjavim klobukom, svetlo rjavim koničastim betom in belkastim mesom, ki na prerezu pomodri; primerjaj lat. Boletus badius
2. iz zoologije raca s temno rjavim perjem, belim trebuhom in manjšo belo progo na krilih; primerjaj lat. Aythya nyroca
ETIMOLOGIJA: ↑kostanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
cesárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor;
cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik;
cesarska blagajna, služba;
cesarske postave;
cesarsko-kraljevi [c.-kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna
● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj
♦ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialiscesársko prisl.:
cesarsko živeti; sam.:, star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska
dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
ênoglàv in ênogláv -áva -o prid. (ē-ȁ ē-á; ē-ȃ)
ki ima eno (samo) glavo: enoglavi, dvoglavi orel v grbih
kljuboválec -lca [kljubovau̯ca tudi kljubovalca] m (ȃ)
kdor (rad) kljubuje: fant je velik kljubovalec / ekspr. orel, ta kljubovalec viharjev
kolobáriti -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot; krožiti: v zraku je kolobaril orel;
mušice so kolobarile nad jezerom / deček je kolobaril z rokami krilil2. ekspr. hoditi brez cilja, orientacije: kolobariti po gozdu;
ure in ure je kolobaril v temi 3. nespretno, opotekaje se hoditi; kolovratiti: pijanec je kolobaril po cesti 4. agr. sistematično, v določenem zaporedju menjavati kmetijske rastline na določenem zemljišču: kmetje so le počasi začeli kolobariti / kolobariti z lucerno, peso
● ekspr. kolobaril je in kolobaril, dokler ni prišel s pravo besedo na dan veliko je govoril, preden je povedal to, kar je nameraval
králj -a m (á) 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj;
kralj s svojimi dvorjani;
živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev// kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
♦ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
létati -am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ́) 1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja;
metulj leta od cveta do cveta;
mušice letajo nad vodo;
lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov 2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme 3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje;
letati ven in noter 4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim;
njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča;
vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspehletáje :
letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev
letajóč -a -e:
orel, letajoč med vrhovi gora; nizko letajoče lastovke
odplúti -plôvem in -plújem dov., tudi odplovíte (ú ó, ú)
s plutjem oddaljiti se: ladja odplove iz pristanišča; odpluti na odprto morje, proti otoku / ekspr. orel je odplul v višine odletel; pren., ekspr. njegove misli so odplule daleč
ôrel ôrla [orəu̯] m (ó)
1. velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom: orli letajo nad sotesko; vrešči kot orel
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: poklical je svoje orle in jim razložil načrt boja
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: kroji orlov
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ astron. Orel ozvezdje ob nebesnem ekvatorju, katerega najsvetlejše zvezde imajo obliko ptice; zool. kraljevi orel z belimi peresi na plečih in prisekanim repom, Aquila heliaca; planinski orel; ribji orel ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus
orlíca -e ž (í)
1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo
2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico
3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic
4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica
orlìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od orel: orliči so že poskušali izleteti iz gnezda
ôrlov1 -a -o (ó)
svojilni pridevnik od orel: orlovo pero
peljáti péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno;
peljati sadje na trg, žito v mlin;
peljati koga v mesto;
peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici;
z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz;
peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi;
peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče;
vodič jih je peljal po mestu;
peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi;
železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je// omogočati, da kdoa) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj
● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njopeljáti se
premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke
● ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
pelján -a -o:
peljan tovor
planínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na planino:a) planinska paša;
planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak;
označevati planinske poti;
planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj / planinski dom; planinska koča / Planinska zveza Slovenije 2. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj:
♦ bot. planinski pelin sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških, Achillea clavennae; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina; tur. planinsko zavetišče manjša stavba v gorah, navadno samo za prenočevanje planincev; zool. planinski hudournik lastovki podobna ptica selivka, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Apus melba; planinski orel velika ptica ujeda s temno rjavim, na tilniku zlato rjavim perjem, ki gnezdi zlasti na skalnatih stenah, Aquila chrysaëtos; planinski zajec; planinska kavka; planinska pevka manjša sivo rjava ptica z belkastim in temno lisastim grlom ter rjasto rjavo progastimi boki, Prunella collaris
ptìč ptíča m (ȉ í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje
● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
razprostírati -am nedov. (ī ȋ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino;
prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah
● ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši razprostírati se s prislovnim določilom
1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino
2. nav. ekspr. prihajati na kako površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence
razprostirajóč -a -e:
okoli gradu razprostirajoči se vrtovi
razstréti -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati;
razstreti preprogo pred posteljo // razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja razstŕt -a -o:
pred posteljo razstrta koža
ríbji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep;
ribja koščica se mu je zataknila v grlu;
ribja luska, plavut;
nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš ríbje prisl.:
ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
vesláti -ám nedov. (á ȃ) 1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla;
veslati k bregu, čez reko;
veslati po jezeru;
veslati s krepkimi zamahi;
sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama // delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji // ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu 2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama 3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel 4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi;
pijanca sta veslala proti klopi 5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami vesláje :
veslaje so zavili v zaliv
veslajóč -a -e:
hoditi veslajoč z rokami; veslajoči ribiči; veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok
visočína -e ž (í) knjiž. višina: mlaj je presegal visočino stolpa / orel je z visočine planil na zajca / stal je na visočini in se razgledoval na vrhu, vzpetini
● knjiž. niso mogli doumeti njegove moralne visočine visokosti, vzvišenosti
vztrepetávati -am nedov. (ȃ) 1. stresati se od vznemirjenja ali mraza: vztrepetavati od nemira;
vztrepetavati v grozi;
podrhtevati in vztrepetavati / roka, telo mu vztrepetava / ekspr. srce mu vztrepetava od sreče // delati kratke, hitre premike zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: ustreljena žival vztrepetava na tleh / žabji kraki še vztrepetavajo 2. ekspr. v presledkih na kratko, rahlo se premikati iz določene lege v drugo in nazaj: listje, plamen vztrepetava v vetru / sončni žarki vztrepetavajo // rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: orel vztrepetava s krili 3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih rahlo se spreminjati v višini ali jakosti, navadno zaradi vznemirjenosti: glas mu je vztrepetaval, ko je to pravil // navadno s prislovnim določilom pojavljati se kje v presledkih, rahlo spreminjajoč se v jakosti, opaznosti: na ustnicah mu vztrepetava nasmeh / hiša vztrepetava v luči vztrepetavajóč -a -e:
vztrepetavajoč se stiskati k tlom; vztrepetavajoče ustnice
zakrožíti in zakróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži
2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga
3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini
4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico
● ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; ekspr. okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
HetitPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik indoevropskega ljudstva
v množini Hetiti indoevropsko ljudstvo
IZGOVOR: [hetít], rodilnik [hetíta]
BESEDOTVORJE: Hetit, Hetitka, Hetitov, Hetitkin, hetitski
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
dvóglàv -áva -o in dvógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) biti ~
dvóglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ orel
dvóglávost -i ž, pojm. (ọ̑á; ọ̑ȃ)
ênoglàv -áva -o in ênogláv -a -o (é/ȇȁ é/ȇá é/ȇá; é/ȇȃ)
ênoglávi -a -o (é/ȇá; é/ȇȃ) ~ orel v grbu
ênoglávost -i ž, pojm. (é/ȇá; é/ȇȃ)
ôrel ôrla [-u̯] m živ. (ó) |večja ujeda|; člov., zgod. |član organizacije, zveze telovadnih društev|; poud. |odločen, pogumen človek|
orlíca -e ž (í)
Ôrel1 Ôrla [-u̯] m, oseb. i., psp (ó)
Ôrlovka -e ž, oseb. i. (ó) ljud.
Ôrel2 Ôrla [-u̯] m, tudi živ., zem. i. (ó) |ozvezdje|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
krožíti in króžiti -im
nedov.1.
okoli česa gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru 2.
gibati se po sklenjeni, krogu podobni poti 3.
ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot
ôrel ôrla
m velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom
SINONIMI:
ekspr. kralj ptičev,
ekspr. orlič
zakrožíti in zakróžiti -im
dov. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
brég Frazemi s sestavino brég:
iméti kàj za brégom
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
grebén Frazemi s sestavino grebén:
grebén je zrásel kómu
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
kopíto Frazemi s sestavino kopíto:
bíti po ênem kopítu,
bíti po ístem kopítu,
člôvek stárega kopíta,
hudíčevo kopíto,
íti po ênem kopítu,
kopíta (kopíto) trébiti kómu,
móž stárega kopíta,
natégniti kóga/kàj na kopíto,
nategováti kóga/kàj na kopíto,
natézanje kóga/kàj na kopíto,
po ênem in ístem kopítu,
po ênem kopítu,
po ístem kopítu,
po stárem kopítu,
pobráti kopíta,
pobráti šíla in kopíta,
trísto kopít(ov)
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen,
bíti ob krúhu in vôdi,
bíti [od] krúha pijàn,
bíti žé pri krúhu,
dóber kàkor béli krùh,
dóber kàkor krùh,
dóber kot krùh,
íti s trebúhom za krúhom,
iz té móke ne bo krúha,
ob krúhu in vôdi,
odíti s trebúhom za krúhom,
postíti (se) ob krúhu in vôdi,
potrében kot krùh,
potrebováti kóga/kàj kot krùh,
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo,
preobjésti se [bélega] krúha,
rézati kruh kómu,
skórja krúha,
slúžiti svój krùh,
živéti ob krúhu in vôdi,
življênje ob krúhu in vôdi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
pólh Frazemi s sestavino pólh:
dêbel kot pólh,
spáti kot pólh
skála Frazemi s sestavino skála:
nèomájen kot skála,
tŕden kot skála
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób,
dajáti se v zobé kómu,
dáti ga na zób,
dáti se v zobé kómu,
dobíti kàj za pod zób,
držáti jêzik za zobmí,
iméti kàj za pod zób,
jêzik za zóbe,
metáti v zobé kómu kàj,
ne glédati v zobé čému,
nosíti kóga po zobéh,
oborožèn do zób,
oborožíti kóga do zób,
oborožíti se do zób,
pokazáti zóbe [kómu],
polomíti si zóbe [na čém, pri čém],
povédati v zobé kómu kàj,
pripráviti kàj za pod zób,
príti v zobé kómu,
režáti se v zobé kómu,
smejáti se v zobé kómu,
stískati zóbe,
stísniti zóbe,
škrípati z zobmí,
vláčiti kóga po zobéh,
vréči v zobé kómu kàj,
z nóhti in zobmí,
zaškrípati z zobmí,
zób čása,
zób za zób
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
dvoglàv, -gláva, adj. zweiköpfig, Cig., Jan.; dvoglavi orel, der Doppeladler, Jan.
hlíniti, hlȋnem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.-C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.-C.; — prim. hlipniti.
klinktáti, -tȃm, vb. impf. schreien wie der Adler: orel klinkta, C.; — prim. kliktati.
lȗnjež, m. = planinski orel, der Steinadler, Vas Krn-Erj. (Torb.).
órəł, -rla, m. der Adler; cesarski o., der Reichsadler; kraljevi o., der Kaiser- oder Königsadler (aquila imperialis), Erj. (Ž.); planinski o., der Steinadler (aquila fulva), Erj. (Ž.), Frey. (F.); ribji o., der Flussadler (pandion haliaetos), Erj. (Ž.); = morski o., Frey. (F.); o. kostižer, der Beinbrecher (falco ossifragus), Cig.; sivi o., der Schreiadler (aquila naevia), Frey. (F.).
orlìč, -íča, m. dem. orel; ein junger Adler, Mur., Cig., Jan.; mladi orliči, Schönl.
plodíti 1., -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.-Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
postǫ̑jən, -jna, m. = orel, der Adler, Meg., Dict., Dalm.; — prim. postojna.
vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.-Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
òreo òrla tudi òrl -a m orel: Kak orl z-szvojimi perôtami Mláde odêva KAJ 1848, 211; Ka pa orl z-kêm lovi KAJ 1870, 14; Ti ſztári ſzo ga vu orla kejpi záto kázali KŠ 1771, 261; i ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; ali ga ti mládi orli pojejjo KŠ 1754, 32; Ár, gde bode mrlina, tá bodo ſze ſzprávlali i orli KŠ 1771, 81; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
fultran [
]
samostalnik moškega spolaneka ptica roparica, verjetno ribji orel, LATINSKO: Pandion haliaëtus
orel [órǝu̯ órla]
samostalnik moškega spolaptica krokar, LATINSKO: Corvus corax
PRIMERJAJ: vran
postojna [postọ̑jna]
samostalnik ženskega spolaptica orel, LATINSKO: Aquila
vran [vrȃn]
samostalnik moškega spolaptica krokar, LATINSKO: Corvus corax
PRIMERJAJ: orel
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
orel samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
orel m, F2, corvus, corax, en vrán, orl, krokar; orl, vrán, krokar, corvus
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
odler -ja m orel: Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus ta I, nad njegovi glavi pak en Odler im. ed., ali Poſtajna ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni … tiga ſerzhniga, inu nepremaganiga Odlerja tož. ed. ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam or. ed. sedezhem na enem visokem lorberiu ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam or. ed., ali Poſtojno ǀ vſi Generali, inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili, kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria tož. dv., ali Poſtoine ← srvnem. adler ‛orel’
orel -rla m orel: oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
postojna -e ž orel: Poſtojna im. ed. netezhe, ampak kakor ſtrela letj ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij, inu nohtij Kakor ta tiza Postojna im. ed. ǀ v' tem je letela po lufti ena poſtoina im. ed. ǀ en Odler, ali Poſtajna im. ed., katera je dershala kuglo tiga ſvejta ǀ Pot pak te Postojne rod. ed. v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja ǀ Na danashni dan pak je perglihan eni shlahtni Poſtojni daj. ed. ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni Postojni daj. ed. ǀ je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno tož. ed. pò lufti ǀ Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino tož. ed., ſveriazhina ima leva ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno or. ed. ǀ kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine tož. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne im. mn., kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Poſtojnam daj. mn. je ſapovedal, de ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
orel orla samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
orel sam. m ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TPs 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
orl gl. orel ♦ P: 6 (TKo 1557, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ôrel ôrla m
smúčarski skakálec -ega -lca m
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Imena zavodov in društev s pristavkomZanima me, kako z vidika ločil zapisovati imena zavodov in društev (oziroma stvarnih lastnih imen na splošno) s pristavkom. Primer je npr. zavod Maska, katerega polno ime vsebuje stalno (in registrirano) določilo zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, torej Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost:
(1) Če uporabimo vejico, ali je potem druga vejica obvezna kot sicer pri pristavkih ali pa je na to smiselno gledati kot na enoto, zato druge vejice ni (tako kot je ne bi bilo v primeru: Roman Pes, moj najboljši prijatelj je že postal velika prodajna uspešnica). Oziroma ali gre pri odločitvi za rabo druge vejice za razliko v pomenu:
a. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, vabi na predstavitev nove knjige.
b. Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige.
(2) Če pa bi namesto vejice uporabili pomišljaj, se mi zdi, da dileme ni in da je možna rešitev samo: Maska – zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost vabi na predstavitev nove knjige.
Kako se oglašajo orli in druge ptice ujede?Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?
Število zadetkov: 91