aether sulfuricus -thra -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
aglutinácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alotrófni organízem -ega -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
amín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
anorgánsko gnojílo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bárje -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bíočíp -a m (ȋ-ȋ) kem. čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip;
biočip za analiziranje genetskega materiala osebe;
tehnologija biočipov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
biolóško preperévanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
černozjóm -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ī ú ū; ū ȗ) 1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo;
druži jih iskreno prijateljstvo // povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze 2. sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino;
to dekle druži dobroto z izobraženostjo;
v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se
1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni
● preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
2. ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Ekološko kmetijstvoV večbesednih terminih s področja kmetijstva in pridelave hrane se pojavljajo v vlogi levega prilastka pridevniki ekološki , biološki , organski , sonaravni (npr. ekološko/biološko/ organsko/sonaravno kmetijstvo, ki označuje način kmetijske pridelave brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov). Kateri pridevnik je ustreznejši oziroma kakšno je razmerje med njimi?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ekstrákcija tekóče-tekóče -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
éster -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze;
estri fosforjeve kisline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka] iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gnojílo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast] 2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gradívo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gváno -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gyttja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
heterotrófna baktêrija -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
heterotrófna rastlína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
heterotrófni organízem -ega -zma m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
hitín -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
indantrén -a m (ẹ̑) kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom;
v prid. rabi: indantren barvila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
indikátor -ja m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator;
pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje;
indikator proizvodnega gibanja;
zanesljiv indikator o kulturnih potrebah // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza 2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine;
lakmus in drugi indikatorji
♦ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén] vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kémik -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik;
kemik za organsko kemijo;
fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kméčko nasélje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kmetovánje kmetovánja in kmétovanje kmétovanja samostalnik srednjega spola [kmetovánje] in [kmétovanje] pridelovanje hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmetovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kóngo -- v prid. rabi (ọ̑) kem., v zvezi kongo rdečilo in rdečilo kongo organsko barvilo rdeče barve za mikroskopske preparate:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
konsolidácija laboratórijev -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
konsolidírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utrditi, okrepiti: konsolidirati obrambne položaje;
družba se je naglo konsolidirala
♦ fin. združiti več starih dolgov v enega; spremeniti kratkoročno posojilo v dolgoročnokonsolidírati se
združiti se (in s tem se utrditi): konsolidirati se v organsko celoto
konsolidíran -a -o:
konsolidiran položaj; konsolidirane divizije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
konsolidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konsolidíranje (ȋ) utrditi, okrepiti: kaj ~ obrambne položaje; fin. ~ dolg |združiti več starih dolgov v enega|konsolidírati se -am se (ȋ) Oblast se je konsolidirala se je utrdila; konsolidirati se v kaj ~ ~ ~ organsko celoto združiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kórm -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kórm -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kostánjeva pŕst -e prstí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kôstno tkívo -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lákmus -a m (ȃ) kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lȃkmus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lákmus -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lésni jáspis -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
límnično-estuárijska usedlína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ločíti in lóčiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti;
s presledki ločiti vrste;
lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila; vojna ga je ločila od družine 2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev;
to loči pesnika od drugih ljudi;
kaj loči človeka in žival // povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva 3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob;
zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti;
ali ločiš pšenico od ječmena;
dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo;
ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo;
tako sta si podobna, da ju težko ločim;
ločil ju je po glasu // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo 4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju;
kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema 6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta;
potok loči travnik in cesto;
žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta;
pren. le kratek čas ju loči od poroke;
štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov 7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati: očitali so ji, da pastorko loči;
ločiti služinčad pri hrani
● ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznalločíti se in lóčiti se
1. biti različen, drugačen: človek se loči od živali / otroci se ločijo drug od drugega; tujci se po obleki ločijo od domačinov; virusi se po obliki ločijo
2. ne biti več na določenem kraju: že v mladosti se je ločil od domačega kraja; težko se je ločil od doma / ločil se je od družbe in odšel na vrt / tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
// ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: tu se cesta in reka ločita / na ovinku se od ceste loči kolovoz odcepi
3. raziti se, posloviti se: ločila sta se brez pozdrava; s temi besedami sta se ločila; ločili so se kot prijatelji / ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
// nav. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: nerad se je ločil od svojega starega klobuka; otrok se težko loči od dude / težko se je ločil od posestva ga je dal, izročil drugemu
// nehati kaj delati, početi: ločiti se od branja; težko se je ločil od kajenja
4. prenehati biti v zakonski zvezi, pravn. razvezati se: po desetih letih zakona sta se ločila / ločiti se sporazumno
// v cerkvenem pravu prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti ločile niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; knjiž., ekspr. ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti dolgo sta se držala za roke; star. rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta umrl; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je
lóčen -a -o
1. deležnik od ločiti: v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet; zakon je bil kmalu ločen; ločena žena; cerkev je ločena od države; dvorišča so ločena med seboj / ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
2. publ. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: ločeni in skupni nastopi; o tem so razpravljali na ločenih sejah; ločena pogajanja
● zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; ekspr. ta vas je bila nekdaj ločena od sveta zelo oddaljena, težko dostopna; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; prisl.: glive in alge gojiti ločeno; seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente; število udeležencev navesti ločeno po spolu
♦ glasb. kratko, ločeno označba za način izvajanja staccato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ločíti in lóčiti -im
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od koga/česa
Ločijo meso od kosti.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj od koga/česa
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.
3.
kdo/kaj razlikovati med kom/čim
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.
5.
kdo/kaj videti koga/kaj
Ločil je posamezne ljudi na polju.
6.
kdo/kaj deliti koga/kaj od koga/česa
Travnik loči potok od ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
macerírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin // med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo maceríran -a -o:
maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mángalica, mángulica samostalnik ženskega spola1. prašič z gosto volnato dlako, po izvoru iz Madžarske in Vojvodine v Srbiji
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mésto -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
montáža -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
načrtováno mésto -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
navídezni porazdelítveni koeficiènt -ega -ega -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
odviséti -ím dov., odvísel (ẹ́ í) nav. 3. os., publ., v zvezi z od biti odvisen: pojavi so organsko povezani med seboj, odvisijo drug od drugega;
uspeh odvisi od temeljitega študija / vse odvisi od tebe, od tega, kako jemlješ življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
okremenjêni lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
oksigenáza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
oligotrófno jézero -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
opàd opáda samostalnik moškega spola [opàt opáda] organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo površinsko plast navadno gozdnih tal
ETIMOLOGIJA: iz opadati iz ↑padati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe;
organske motnje;
delovanje organskih sistemov / organski občutki 2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki;
organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava 3. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: organska pridelava;
organsko kmetijstvo, vrtnarjenje / pridelovati poljščine z organskim kmetovanjem brez kemikalij / organska arhitektura; organske sončne celice // ki je pridelan, predelan na tak način: organski izdelki, pridelki; organska hrana / organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje / organska zastirka na vrtu; organska hranila 4. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline;
organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine5. knjiž. skladen1,
utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo;
organska rast literature iz življenja;
razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostnoorgánsko prisl.:
organsko misliti, rasti; spomenik, organsko povezan z okoljem; organsko prizadet človek; organsko vezano železo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánski -a -o
prid. ki je v zvezi z delom telesa z določeno funkcijo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
orgānski, adj. ustrojen, organisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; organsko se razvijati, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánski modifikátor -ega -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánsko nač. prisl. (ȃ) ~ prizadet človek; poud. ~ povezan z okoljem |skladno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánsko gnojílo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánsko preperévanje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orgánsko ráščeno mésto -- -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ovoíd -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
palinomórf -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pelét -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje: lesni peleti;
tovarna peletov 2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje: organsko gnojilo v obliki peletov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje: izdelava pelet;
tovarna pelet 2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje: organsko gnojilo v obliki pelet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče] 1. prostor, območje, kjer se živali plodijo
2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak
4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: ↑plod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
porazdelítveni koeficiènt -ega -ênta m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
proizvajálec -lca m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
razkrojeválec -lca m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
razkrojeválec -lca m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sekundárni minerál -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
silificírani lés -ega lesá m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
talidomíd -a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
topílo -a s (í) sredstvo za topljenje: odstraniti madeže s topilom;
topilo za maščobe
♦ kem. organsko topilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
trhlína -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
trosnják trosnjáka samostalnik moškega spola [trosnják] iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije plodišče
ETIMOLOGIJA: ↑tros
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vrásti se vrástem se tudi vrásem se dov., vrásel se in vrástel se (á) 1. rastoč priti, prodreti v kaj: noht se vraste v meso / korenine se vrastejo v razpoke // rastoč priti, prodreti v podlago, okolje in se povezati: presajene rastline se še niso dobro vrasle; borci so vztrajali na položajih, kot da so se vrasli v zemljo 2. postati obdan s tem, kar ga rastoč začne obdajati: obroč se je vrasel v drevo 3. ekspr. začeti skladno, organsko obstajati, živeti v čem: vrasti se v kolektiv, mesto / stavba se vraste v pokrajino // postati trajna sestavina česa: te besede so se popolnoma vrasle v jezik / otrok se je vrasel v njeno srce ji je postal ljubvráščen -a -o:
biti vraščen v domačo pokrajino; vraščena rastlina;
prim. vrasel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vráščati se -am se nedov. (á) 1. rastoč prihajati, prodirati v kaj: noht se vrašča v meso;
korenine se vraščajo globoko v zemljo
♦ gozd. listavci se vraščajo v sestoj iglavcev // rastoč prihajati, prodirati v podlago, okolje in se povezovati: na novo posajene rastline se že vraščajo / presajeno tkivo se dobro vrašča 2. postajati obdan s tem, kar ga rastoč začenja obdajati: obroč se vse bolj vrašča v drevo 3. ekspr. začenjati skladno, organsko obstajati, živeti v čem: priseljenci se vraščajo v mesto / vraščati se v delo, novo življenje / stavbe se lepo vraščajo v okolje // postajati trajna sestavina česa: umetniške izpovedi se vraščajo v duha ljudi; v jezik se vrašča vse več tujega / ta človek se mu vse bolj vrašča v srce mu postaja vse ljubši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zaobjèm samostalnik moškega spolakar določa, koliko česa je (s čim) zajeto, obseženo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.