bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] 1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bȓbra, f. 1) das Plappermaul, C.; ti si prava brbra! jvzhŠt.; — 2) pl. brbre, das Schnarrwerk in der Orgel, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bučánje -a s (ȃ) glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja;
šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
donênje -a s (é) glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel;
slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
goníti gónim nedov. (ī ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago;
goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal / ekspr. veter je gonil oblake proti goram // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti nasprotnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje;
goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu 3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce;
z osorno besedo ga je gonil na delo;
vsak večer so ga morali goniti spat;
na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš // poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
● ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
♦ glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; lov. pes goni zasleduje bežečo divjadgoníti se
1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
gonèč -éča -e:
goneč konja, je prepeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
méh -a m, mn. mehôvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh;
vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda2:
godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš 5. pog., v zvezi varnostni meh napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna, zračna blazina:
● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mẹ̑h 1., mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse (z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mẹšìč, -íča, m. dem. meh; 1) kleiner Schlauch, Dict., Z.; — der Beutel, Jan., Šol.; — 2) der Handblasebalg, Cig.; — 3) žabični m., die Bombette in der Orgel, Cig.; — 4) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; črvi se spredajo v mešiče, die Würmer verpuppen sich, Z.; — der Cocon, Jan.; — 5) der Fruchtbalg, Cig.; — die Weinbeerhülse, Jan.; — die Samenkapsel, Cig., Jan., C.; — 6) der Knörich (scleranthus annuus), Josch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nôžen -žna -o prid. (ō) nanašajoč se na nogo: nožni prsti;
nožne mišice / nožna kopel / nožne proteze / nožni vzvod; nožna zavora / šivalni stroj na nožni pogon
♦ anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; glasb. nožna klaviatura klaviaturi podoben del orgel za igranje z nogami; med. nožna lega ploda v maternici lega z nogami navzdol; teh. nožno gonilo del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
organístika -e ž (í) 1. veda o sestavi orgel in njihovi zgodovini, razvoju: razvoj organistike 2. orgelska glasba: postavitev koncertnih orgel je začrtalo novo obdobje v slovenski organistiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ǫ̑rgəln, -lna, adj. Orgel-, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ǫ̑rglati, -am, vb. impf. die Orgel spielen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
órgle -gel ž mn. (ọ̑) glasbilo iz piščali, v katere prihaja zrak iz mehov, z eno ali več ročnimi in eno nožno klaviaturo: igrati (na) orgle;
iz cerkve je bilo slišati donenje orgel / izdelovalec orgel / električne orgle / koncertne orgle
● voj. žarg. Stalinove orgle med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki je izstreljeval rakete s tirnih ramp; katjuša
♦ glasb. hammond orgle ki proizvajajo tone z električnimi napravami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ọ̑rgle -gel ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ǫ̑rgle, -gəl, f. pl. die Orgel; na orgle igrati; orgle prebirati, die Orgel spielen, Guts., Mur., Cig., Jan.; zna na o., er versteht das Orgelspiel, Guts.; orgle pojo, die Orgel lässt sich vernehmen, wird gespielt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
orgle [ọ̑rgle]
množinski samostalnik ženskega spolaorgle
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
orgle -gel ž mn. orgle:
orgle im. mn. lep glaſſ od ſebe dadò ǀ inu orgle im. mn. ſe nepoſtè shliſhat ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam daj. mn. ǀ Rajshi poshlushajo seklati klobaſſe, kakor orgle tož. mn. ǀ je bil edn na orgle tož. mn. sapiſsal ← nem. Orgel ← srlat. organa, kar je množinska oblika od lat. organum ‛piščal, glasbilo’ ← gr. ὄργανον ‛glasbilo, orodje, priprava’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ọ̑rglice -lic ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
piščál -i [piščau̯] ž (ȃ) 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska;
delati, rezljati piščali;
igrati na piščal;
koščena, vrbova piščal;
glas pastirske piščali // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive 2. glasb. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
podnọ̑žnik, m. das Trittbrett (bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
poglȃvnica, f. das Principale (in der Orgel), V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
polnoglásje -a [u̯n] s, pojm. (ȃ) ~ orgel; jezikosl.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
preǫ̑rglati, -am, vb. pf. 1) auf der Orgel durchspielen, durchorgeln, Cig.; — 2) mit Orgeln zubringen: ves dan p., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — der Fingerhut, Dict., Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) das Manuale bei der Orgel, Cig., Nov.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
regāl, m. das Regal (in der Orgel), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
regīstər, -stra, m. das Register (an der Orgel), Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
regolice, f. pl. die Orgel (nam. orglice), Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sápnica -e ž (ȃ) vnetje sapnic; glasb. |del orgel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel (mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Stálinov -a -o prid. (ȃ) voj. žarg., v zvezi Stalinove orgle in stalinove orgle zlasti med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki s predirljivim piskanjem izstreljuje rakete s tirnih ramp, nameščen navadno na tovornjak; katjuša: žvižg Stalinovih orgel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zaǫ̑rglati, -am, vb. pf. auf der Orgel zu spielen anfangen; (ein Stück) auf der Orgel aufspielen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zvonoslôvje samostalnik srednjega spolaveda o zvonovih in zvonjenju
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žvrgolišče [žvrgolíšče]
samostalnik srednjega spolaorgle
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.