Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

orlíca -e ž (í) 
  1. 1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo
  2. 2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico
  3. 3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic
  4. 4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica
Število zadetkov: 1