Tiskanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. *šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. Helm, iz ide. *k'el- ‛ščititi, varovati’ - več ...

balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik]

1.

plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom

1.1.

FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

koruznják koruznjáka samostalnik moškega spola [koruznják]

manjša podolgovata stavba za sušenje in hranjenje koruznih storžev; SINONIMI: koruznik

ETIMOLOGIJA: ↑koruza

léct lécta samostalnik moškega spola [léct]

1.

okrašeno pecivo iz medenega testa, navadno v obliki srca, zlasti kot spominek, darilo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Lebzelt < srvnem. lëbezëlte - več ...

práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek]

človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik

ETIMOLOGIJA: ↑človek

strúžnica strúžnice samostalnik ženskega spola [strúžnica]

naprava za struženje

ETIMOLOGIJA: ↑stružiti

vátni vátna vátno pridevnik [vátni]

del pridevniške zloženke v obliki n-vatni ki je v zvezi z določenim številom vatov

STALNE ZVEZE: vatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑vat

vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]

1.

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

2.

iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela

2.1.

iz tehnike in tehnologije

3.

priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda

4.

iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi

STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...

cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín]

1.

manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu

2.

gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...

cíkovt cíkovta samostalnik moškega spola [cíkou̯t]

iz zoologije večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: drozg

ETIMOLOGIJA: iz cikati ‛čivkati’, iz onomatopeje ci, ki posnema čivkanje - več ...

čŕkoslikár čŕkoslikárja samostalnik moškega spola [čə̀rkoslikár]

kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, pisanjem napisov

ETIMOLOGIJA: ↑črka + ↑slikar

hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]

1.

nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji

2.

slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec

3.

stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec

FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]

1.

domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus

2.

iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra

3.

telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom

4.

priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks

4.1.

5.

znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico

6.

slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...

radírati radíram nedovršni glagol [radírati]

1.

z radirko brisati, odstranjevati, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja

2.

brisati, odstranjevati, spreminjati dele dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške

3.

ekspresivno odstranjevati, uničevati

4.

ekspresivno zadevati, drsati s čim ob kaj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. radieren iz lat. rādere ‛strgati, praskati, gladiti’ - več ...

radírka radírke samostalnik ženskega spola [radírka]

1.

gumijast pripomoček za brisanje, odstranjevanje, navadno s svinčnikom, barvico napisanega, narisanega s papirja

2.

orodje za brisanje, odstranjevanje, spreminjanje delov dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške

ETIMOLOGIJA: ↑radirati

vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]

1.

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

2.

vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača

3.

iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi

STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika