ós -í ž ôsi -- ôsi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vzdolžna ~ letala; zadnja ~ voza; vrtenje zemlje okoli svoje ~i; geom. abscisna ~; neobč. ~ dramskega dogajanja jedro, središče; zgod. ~ Rim-Berlin
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Os -- [oès] m, simb. (ȅ) kem. osmij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
os. okrajš. oseba, oseben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. dojésta; 2. os. mn. dojéste, 3. os. mn. dojedó tudi dojêjo, nam. dojést/dojèst, dojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ kos kruha; Ko sta dojedla, sta odšla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izjésta; 2. os. mn. izjéste, 3. os. mn. izjedó tudi izjêjo, nam. izjést/izjèst, izjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črvi so izjedli les; Reka je izjedla strugo skozi gorovje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izpodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izpodjésta; 2. os. mn. izpodjéste, 3. os. mn. izpodjedó tudi izpodjêjo, nam. izpodjést/izpodjèst, izpodjéden -a; izpodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́); gl. spodjesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
najésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. najésta; 2. os. mn. najéste, 3. os. mn. najedó tudi najêjo, nam. najést/najèst; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Rja je najedla ograjonajésti se -jém se (ẹ́) koga/česa ~ ~ kruha; poud. ~ ~ glasbe |naveličati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
objésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. objésta; 2. os. mn. objéste, 3. os. mn. objedó tudi objêjo, nam. objést/objèst, objéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Gosenice so objedle zeljeobjésti se -jém se (ẹ́) star. preobjesti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. odjésta; 2. os. mn. odjéste, 3. os. mn. odjedó tudi odjêjo, nam. odjést/odjèst, odjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. komu koga/kaj ~ sodelavcu zaslužek |zmanjšati, vzeti|; Odjedla ji je moža |prevzela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ovédeti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se; ovédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) neobč. česa ~ ~ pomena dogodkov spoznati, zavedeti se; neobč. biti v omedlevici in se ovedeti se zbuditi, se zavedeti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ovésti se● ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se, ovédi se -te se/-íte se in ovêdi se -te se/-íte se; ovédel se -dla se in ovêdel se -dla se; ovédenje; (ovést se/ovèst se in ovèst se/ovêst se) (ẹ́; é ẹ́) ovedeti se, zavedeti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. podjésta; 2. os. mn. podjéste, 3. os. mn. podjedó tudi podjêjo, nam. podjést/podjèst, podjéden -a; podjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) star. kaj ~ korenine spodjesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poizvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. poizvésta; 2. os. mn. poizvéste, 3. os. mn. poizvêjo in poizvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj o kom/čem ~ vse o njem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. pojésta; 2. os. mn. pojéste, 3. os. mn. pojedó tudi pojêjo, nam. pojést/pojèst, pojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ jabolko; poud. ~ obljubo |prelomiti jo|; knj. pog. Imate kaj za ~ kaj hrane, jedi; pojesti koga poud.: Kar pojedel bi jo od ljubezni |zelo rad jo ima|; Saj te ne bo nihče pojedel |ti storil kaj slabega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pozvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. pozvésta; 2. os. mn. pozvéste, 3. os. mn. pozvêjo in pozvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. poizvedeti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
predejáti -dêjem tudi predejáti predém dov., 2. in 3. os. dv. predêjeta tudi predésta; 2. os. mn. predêjete tudi predéste, 3. os. mn. tudi predejó; predejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) neobč. koga/kaj ~ bolnika predeti; ~ jabolka preložiti; ~ rože na drugo okno prestavitipredejáti se -dêjem se (á ȇ) pokr. Vreme se bo predejalo se spremenilo na bolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prenajésti se -jém se dov., 2. in 3. os. dv. prenajésta se; 2. os. mn. prenajéste se, 3. os. mn. prenajedó se tudi prenajêjo se, nam. prenajést se/prenajèst se, prenajéden -a; prenajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) ~ ~ pri kosilu; poud. prenajesti se koga/česa ~ ~ mesa |naveličati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preobjésti se -jém se dov., 2. in 3. os. dv. preobjésta se; 2. os. mn. preobjéste se, 3. os. mn. preobjedó se tudi preobjêjo se, nam. preobjést se/preobjèst se, preobjéden -a; preobjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/česa ~ ~ mesa; poud. ~ ~ drug drugega |naveličati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prizadejáti -dêjem tudi prizadejáti prizadém dov., 2. in 3. os. dv. prizadêjeta tudi prizadésta; 2. os. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. os. mn. tudi prizadejó; prizadejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) komu kaj ~ komu bolečino; pešaj. prizadejati koga/kaj Potres je zelo prizadejal mesto prizadel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razdejáti -dêjem tudi razdejáti -dém dov., 2. in 3. os. dv. razdêjeta tudi razdésta, 2. os. mn. razdêjete tudi razdéste, 3. os. mn. tudi razdejó; razdejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ́) kaj ~ spomenik; pokr.: ~ slamoreznico razdreti, razstaviti; ~ zaklano žival razkosati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. razjésta; 2. os. mn. razjéste, 3. os. mn. razjedó tudi razjêjo, nam. razjést/razjèst, razjéden -a; razjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Lug ~e kožo; poud. razjesti koga Ljubosumje ga je razjedlo |uničilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razvédeti se -vém se dov., 2. in 3. os. dv. razvésta se; 2. os. mn. razvéste se, 3. os. mn. razvêjo se in razvedó se; razvédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) Novica se je hitro razvedela; neobč. ~ ~ v temi orientirati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. spodjésta; 2. os. mn. spodjéste, 3. os. mn. spodjedó tudi spodjêjo, nam. spodjést/spodjèst, spodjéden -a; spodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črv ~e korenine; Voda je spodjedla breg; poud. spodjesti koga ~ sodelavca v službi |s prikritim, zahrbtnim delovanjem mu povzročiti škodo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ujésti ujém dov., 2. in 3. os. dv. ujésta; 2. os. mn. ujéste, 3. os. mn. ujedó tudi ujêjo, nam. ujést/ujèst, ujéden -a; ujédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/kaj poud. pogosto koga ~ |prizadeti z zlobno, ostro besedo|ujésti se -ujém se (ẹ́) star. Mraz se je ujedel se unesel, oslabel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vjésti se vjém se dov., 2. in 3. os. dv. vjésta se; 2. os. mn. vjéste se, 3. os. mn. vjedó se tudi vjêjo se, nam. vjést se/vjèst se; drugo gl. jesti (ẹ́) neobč. zajesti se: v kaj Prah se je vjedel v obleko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zajésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. zajésta; 2. os. mn. zajéste, 3. os. mn. zajedó tudi zajêjo, nam. zajést/zajèst, zajéden -a; zajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. koga/kaj ~ ves denar |porabiti za jedačo, hrano|; Sin ga bo zajedel |mu bo porabil vse premoženje za jedačo, hrano|zajésti se -jém se (ẹ́) v kaj Črv se je zajedel v jabolko; Kislina se je zajedla v kožo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zavédeti se -vém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se; drugo gl. vedeti (ẹ́) Ranjenec je omedlel in se ni več zavedel; zavedeti se koga/česa ~ ~ nevarnosti; ~ ~ sebe; Zavedel se je, kakšno napako dela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zavésti se● zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se, zavédi se -te/-íte se in zavêdi se -te se/-íte se; zavédel se -dla se in zavêdel se -dla se; zavédenje; (-vést se/-vèst se in -vèst se/-vêst se) (ẹ́; é ẹ́) zavedeti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zjésti zjém dov., 2. in 3. os. dv. zjésta; 2. os. mn. zjéste, 3. os. mn. zjedó tudi zjêjo, nam. zjést/zjèst, zjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́); gl. izjesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zvédeti zvém dov., 2. in 3. os. dv. zvésta; 2. os. mn. zvéste, 3. os. mn. zvêjo in zvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́); gl. izvedeti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. dodásta in dodáta; 2. os. mn. dodáste in dodáte; drugo gl. dati (ȃ) čemu kaj ~ testu jajce; žarg. ~ plin povečati hitrost vozila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dodejáti -dêjem tudi dodejáti dodém dov., 2. in 3. os. dv. dodêjeta tudi dodésta; 3. os. mn. tudi dodejó; drugo gl. dejati (á ȇ; á ẹ̑) star. dodati: čemu kaj ~ pismu denar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izdáti1 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta, 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) komu koga/kaj ~ sovražniku domovino, tovariše; poud. Noge so ga izdale |so mu odpovedale|; izdati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdati kaj za kaj ~ vso plačo za hrano porabitiizdáti se -dám se (á) poud. za koga/kaj Izdal se je za študenta |Rekel je, da je študent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izdáti2 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta; 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) zaleči: Ta hrana veliko ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivicenáj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
navdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. navdásta in navdáta; 2. os. mn. navdáste in navdáte; drugo gl. dati (á) koga z/s čim Kar je videl, ga je navdalo z grozo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. obdásta in obdáta; 2. os. mn. obdáste in obdáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj z/s čim ~ mesto z obzidjem; poud. ~ otroka z ljubeznijo |mu jo izkazovati|obdáti se -dám se (á) z/s kom/čim ~ ~ s sposobnimi ljudmi; neobč. ~ ~ s potrpljenjem |biti potrpežljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
oddáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. oddásta in oddáta; 2. os. mn. oddáste in oddáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj komu ~ blago stranki; ~ glas za koga |glasovati zanj|; ~ otroka v rejo; ~ toploto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odprodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. odprodásta in odprodáta; 2. os. mn. odprodáste in odprodáte; drugo gl. dati (á) kaj ~ kos vrta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. podásta in podáta; 2. os. mn. podáste in podáte; drugo gl. dati (á) komu/čemu kaj ~ gostu klobuk; podati kaj ~ učno snov |razložiti|; publ. ~ predlog predlagatipodáti se -dám se (á) Strop se je od starosti podal |upognil|; star. ~ ~ na pot oditi, odpraviti se; nedov., neobč. podati se komu/čemu Kratka frizura se ji ~a ji pristaja; podati se k/h čemu Šal se ~a k obleki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poprodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. poprodásta in poprodáta; 2. os. mn. prodáste in poprodáte; drugo gl. dati (á) kaj ~ dragocenosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
porazdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. porazdásta in porazdáta; 2. os. mn. porazdáste in porazdáte; drugo gl. dati (á) kaj komu ~ oblačila znancem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
predáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. predásta in predáta; 2. os. mn. predáste in predáte; drugo gl. dati (á) kaj komu/čemu ~ postojanko sovražniku; neobč. ~ knjigo kupcu izročiti, dati; publ. ~ besedo drugemu prepustiti, dati; ~ poslepredáti se -dám se (á) komu/čemu ~ ~ nasprotniku; poud. ~ ~ obupu |prepustiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preprodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. preprodásta in preprodáta; 2. os. mn. preprodáste in preprodáte; drugo gl. prodati (á) kaj ~ drva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pridáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. pridásta in pridáta; 2. os. mn. pridáste in pridáte; drugo gl. dati (á) redk. čemu kaj ~ testu jajce dodati; redk. pridati k/h čemu kaj ~ k imenu naslov dati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pridodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. pridodásta in pridodáta; 2. os. mn. pridodáste in pridodáte; drugo gl. dati (á) neobč. dodati: čemu kaj ~ jedi začimbe; pridodati k/h čemu kaj ~ k darilu še denar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. prodásta in prodáta; 2. os. mn. prodáste in prodáte; drugo gl. dati (á) komu kaj ~ kupcu avto; poud. ~ svoje prepričanje |odpovedati se mu zaradi koristi|prodáti se -dám se (á) slabš. komu/čemu ~ ~ sovražniku |začeti sodelovati z njim zaradi koristi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. razdásta in razdáta; 2. os. mn. razdáste in razdáte; drugo gl. dati (á) komu kaj ~ revežem denarrazdáti se -dám se (á) poud. komu/čemu ~ ~ družini; poud. razdati se za koga/kaj ~ ~ ~ plemenite cilje; ~ ~ ~ otroke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razprodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. razprodásta in razprodáta; 2. os. mn. razprodáste in razprodáte; drugo gl. dati (á) kaj ~ vse blago; ~ imetje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
snésti sném dov., 2. os. mn. snéste, 3. os. mn. snedó in snêjo, snèj/snêj snêjte; snédel -dla, pokr. snèl snéla, snést/snèst, snéden -a; snédenje; (snést/snèst) (ẹ́) star. kaj ~ kosilo pojesti; poud. ~ besedo, obljubo |ne izpolniti je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitevbíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vdáti se vdám se dov., 2. in 3. os. dv. vdásta se in vdáta se; 2. os. mn. vdáste se in vdáte se; drugo gl. dati (á) Šahist se je vdal; Vrata so se vdala; vdati se komu/čemu ~ ~ nasprotniku; poud. ~ ~ mamilom |začeti jih uživati|; vdati se v kaj ~ ~ ~ usodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zadáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. zadásta in zadáta; 2. os. mn. zadáste in zadáte; drugo gl. dati (á) komu/čemu kaj ~ staršem skrbi; publ. ~ delavcu nalogo dati, naložitizadáti se -dám se (á) star. za kaj ~ ~ ~ hlapca dati se najeti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zavdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. zavdásta in zavdáta; 2. os. mn. zavdáste in zavdáte; zavdánje; drugo gl. dati (á) komu/čemu ~ kraljeviču s čaranjem; star. ~ nasprotniku z arzenikom zastrupiti ga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blískati se -a se nedov. -aj se -ajte se tudi -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se tudi -ála se; blískanje tudi bliskánje (í) Za gorami se ~a; poud. Kolne, da se kar ~a |zelo|; bliskati se komu ~a ~ mu pred očmi; os. Luč se ~a skozi veje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvêsti cvêtem nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, -i -íte, -óč; cvêtel -tla, star. cvèl cvêla; cvetênje; (cvèst/cvêst) (é) Jablana ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Trgovina ~e |dobro uspeva|; prim. cvèsti, cveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cvèsti tudi cvestì cvetèm [və in ve] nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, cvetì -íte, -óč; cvetèl -tlà, star. cvèl cvelà; cvetênje; (cvèst) (è/ȉ ȅ) Češnja ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Podjetje ~e |dobro uspeva|; Suknja ~e na rokavih |se trga, cefra|; prim. cvêsti, cveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobraldobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
docvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. docvetó; docvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Akacije so že docvetele; prim. docvèsti, docveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
docvèsti tudi docvestì -cvètem [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. docvetó; docvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Rože so docvetle; prim. docvêsti, docveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dopêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. dopekó; drugo gl. peči (é) kaj ~ jajca; ~ še nekaj peciva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dréti1 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda ~e; poud. ~ skupaj |neurejeno, množično se zbirati|; poud. dreti v kaj ~ ~ pogubo |bližati se čemu slabemu|; poud. dreti za kom Fantje kar ~ejo ~ njo |se navdušujejo zanjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dréti2 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét, dŕt -a; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ ẹ́; ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ prašiča; ~ zobe; poud. dreti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gnáti žênem nedov., 3. os. mn., privzdig. ženó, -i -íte, -óč; gnàl -ála, -àt, -án -ána; gnánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ konja; poud.: ~ eno in isto |govoriti, ponavljati|; ~ kaj predaleč |pretiravati v čem|; Žito ~e v klas |se razvija, raste|; Ajda že ~e |brsti|; brezos. gnati koga Morilca ~e na kraj zločinagnáti se žênem se (á é) poud. |pretirano, zelo si prizadevati|: za kaj ~ ~ ~ doto; gnati se z/s čim ~ ~ z delom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gnêsti gnêtem nedov., 3. os. mn., neobč. gnetó, -i -íte, -óč; gnêtel -tla in gnétel gnêtla, star. gnèl gnêla, gnèst/gnêst, gnetèn -êna; gnetênje; (gnèst/gnêst) (é) koga/kaj ~ testo; poud. ~e ga zavist |muči, vznemirja|gnêsti se gnêtem se (é) ~ ~ k izhodu, pred blagajno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gníti gníjem nedov., 3. os. mn., neobč. gnijó, gníj -te, -óč; gníl -a; gnítje; (-ìt/-ít) (í; í ȋ) Krompir ~e; slabš. ~ doma brez dela |biti nedejaven|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grméti -í nedov. gŕmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; grmênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Na vzhodu je grmelo; os. Letalski motorji ~ijo; poud. grmeti na koga ~ ~ otroka |zelo se jeziti nanj|; poud. grmeti proti komu/čemu ~ ~ vladi |razburjeno, ogorčeno govoriti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hausse -- [ós] ž, pojm. (ọ̑) gosp. |dviganje cen, tečajev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. izberó, nam. izbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ darilo; ~ kandidate, ekipo; ~ riž, fižol prebrati; ~ koga za predsednika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izdréti -dêrem tudi izdréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. izderó, nam. izdrèt/izdrét; izdŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj iz česa ~ sekiro iz tnala; izdreti komu kaj ~ bolniku zobizdréti se -dêrem se tudi izdréti se -drèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Klin se je izdrl
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izgnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. izženó; izgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj iz česa ~ tujega državljana iz države
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. izžgêjo tudi izžgó, nam. izžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ drevak; ~ divje meso, rano
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
líti líjem nedov., 3. os. mn., privzdig. lijó, líj -te, -óč; líl -a, lít, lít -a; lítje; (lít/lìt) (í)
1. Deževnica ~e s streh; poud.: Pot mu ~e s čela |polzi|; Iz gozda ~e hlad |se širi, prihaja|; Luč ~e iz okna na cesto |močno sije|; Z vseh cest ~ejo množice |hitro prihajajo|; brezos., poud. Že ves dan ~e kot iz škafa |močno dežuje|
2. liti kaj ~ krogle, zvonove ulivati; neobč. ~ solze jokati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
med [poudarjeno mèd] predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mêsti2 mête tudi mêsti mêde nedov. mêti -íte tudi mêdi -íte, metóč tudi medóč; mêtel -tla in métel mêtla tudi mêdel -dla in médel mêdla, star. mèl mêla, mèst/mêst, metèn -êna tudi medèn -êna; metênje tudi medênje; (mèst/mêst) (é; é) Tri dni že ~e; Metlo je v kosmih; os. mesti kaj ~ drobtine z mize; Burja ~e sneg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mí2 mé mé nàs m, ž, s mn., os. zaim. (ȋ ẹ̑ ẹ̑); gl. jaz2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mídva médve tudi mídve médve tudi mídve náju m, ž, s dv., os. zaim. (ȋ ẹ̑ ẹ̑); gl. jaz2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mračíti -ím nedov. mráči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; mračênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj Težko življenje mu ~i obraz |ga dela mrkega, neprijaznega|mračíti se -í se (í/ȋ í) Začelo se je mračiti; os. Dan se ~i; neobč. Um se mu ~i |postaja duševno bolan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mravljínčiti -i nedov. mravljínčenje (í ȋ) koga ~i ga po hrbtu; os., poud. Ljudje ~ijo po ulicah |množično hitijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mrazíti -í tudi mráziti -i nedov. mrázi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila; mrazênje tudi mrázenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga ~i me po hrbtu; os., redk. Dež jo je mrazil ji je povzročal občutek mraza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nabráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti delanabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|: kaj ~ ~ izkušnje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nad predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski Letalo kroži ~ mestom; sklanjati se ~ načrti; raniti si nogo ~ kolenom
2. vezljivostni gospodovati, vladati ~ kom; prevzeti poveljstvo ~ enoto; zmaga ~ fašizmom; biti razočaran ~ prijateljem; maščevati se ~ sovražnikom; jokati ~ kom; veselje ~ dogodkom; razočaranje ~ kom
3. lastnostni biti skopuh ~ skopuhi
II. s tož., v zvezi z naslonsko obliko os. zaim. nád..
1. ciljni prostorski ~ naše kraje priteka hladen zrak; Letalo se je dvignilo ~ oblake; skloniti se ~ otroka; obesek za ~ vrata
2. vezljivostni hoteti se dvigniti ~ druge; Nesreča pride nadnje; planiti ~ sovražnika
3. količinski plačati ~ pet tisoč tolarjev; tehtati ~ sto kilogramov; visok ~ tri tisoč metrov; star ~ petdeset let
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. naženó; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ razgrajače; poud. ~ lenuha iz službe |odpustiti|; poud. nagnati koga k/h čemu Nagnal ga je k pisanju |spravil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
namêsti -mête tudi namêsti -mêde dov. nametênje tudi namêdenje; drugo gl. mêsti2 (é; é) Nametlo je sneg pred prag; os. namesti kaj Burja je nametla kupe snega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
napêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. napekó; drugo gl. peči (é) kaj ~ piškote za otroke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
natkáti -tkèm dov., 3. os. mn. natkêjo tudi natkó; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj ~ blago; ~ balo platna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. nažgêjo tudi nažgó, nam. nažgàt; nažgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) redk. kaj ~ cigareto prižgati; poud. nažgati koga/kaj ~ nadležneža s palico |natepsti, pretepsti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nêsti nêsem nedov., 3. os. mn. tudi nesó, -i -íte, -óč; nésel nêsla, nèst/nêst, nesèn -êna; nesênje; (nèst/nêst) (é) koga/kaj ~ drva, kovček; dvovid. ~ otroka k zdravniku; šport. žarg. ~ tekmeca premagati; nesti komu kaj ~ koscem malico; poud. ~ novico šefu na ušesa |povedati|; ~ komu podpisat dopisnêsti se nêsem se (é) neobč. Glasovi so se nesli čez reko širili, razširjali; poud. Glej jo, kako se ~e |samozavestno gre, stopa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. obžgêjo tudi obžgó, nam. obžgàt; obžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj Plameni so obžgali hišo; poud. Koprive so ga obžgale |opekle|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. odberó, nam. odbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj za kaj ~ otroke za cepljenje; ~ sadeže za vlaganje; ~ na števcu porabo električne energije odčitati; neobč. Ko so učenci odbrali, so začeli računati prenehali brati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odcvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó; odcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Češnja je odcvela; prim. odcvèsti, odcveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó, odcvèl -cvelà in odcvèl -êla in odcvetèl -tlà; odcvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Trta ~e; poud.: Dekle je prekmalu odcvelo |nehalo biti mladostno, lepo|; Mladost hitro ~e |mine|; prim. odcvêsti, odcveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odgnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. odženó; odgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ krave iz hleva; Vrba je odgnala mačice; ~ skrbi; poud.: ~ goste s svojo neprijaznostjo |odbiti, odvrniti|; Ni se dal ~ |odpraviti|odgnáti se -žênem se (á é) Plesalec se je visoko odgnal |skočil, se pognal|; šport. žarg. ~ ~ na startu odriniti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odléči -léže dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) komu Bolniku je odleglo; os., star. Bolečine so mu odlegle so ponehale, popustile; dvovid. Ti ~eš za dva; Stroji veliko ~ejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odréti odêrem tudi odréti odrèm dov., 3. os. mn., neobč. oderó, nam. odrèt/odrét; odŕtje; drugo gl. dreti2 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ ovco; poud. ~ kupca |preveč mu zaračunati|; odreti komu kaj redk. Vrv mu je odrla kožo odrgnila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. odžgêjo tudi odžgó, nam. odžgàt; odžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ bradavico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ônadva ônidve ônidve njíju dvéh m, ž, s dv., os. zaim. (ó ó ó); gl. on
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ongá -- os. zaim. (á); gl. onegá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ôni ône ôna ônih m, ž, s mn., os. zaim. (ó ó ó); gl. on
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
opêči opêčem dov., 3. os. mn., neobč. opekó; opečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ meso; po nesreči ~ otrokaopêči se -em se (é) z/s čim ~ ~ s kropom; poud. opeči se pri kom/čem ~ ~ ~ dekletu |biti zavrnjen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ožgáti ožgèm dov., 3. os. mn. ožgêjo tudi ožgó, nam. ožgàt; ožgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj Strela je ožgala drevo; poud. Sonce ga je ožgalo |opeklo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pêči pêčem nedov., 3. os. mn., neobč. pekó, pêci -íte, pekóč; pékel pêkla, pèč/pêč, pečèn -êna; pečênje; (pèč/pêč) (é) kaj ~ kruh; znati ~; peči koga Rana ga ~e; poud. Vest ga ~e |očita si krivdo|; brezos. ~e me v prsihpêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
plêsti plêtem nedov., 3. os. mn. tudi pletó, -i -íte, -óč; plêtel -tla in plétel plêtla, star. plèl plêla, plèst/plêst, pletèn -êna; pletênje; (plèst/plêst) (é) komu kaj ~ otroku jopico; poud. ~ v glavi nov načrt |snovati|; poud. plesti kaj proti komu/čemu Kaj ~eš proti njemu; poud. plesti kaj o kom/čem ~ laži o sosedih; ~ pogovor o filmu |pogovarjati se, govoriti|plêsti se plêtem se (é) poud. o kom/čem O njem se ~ejo čudne zgodbe |se širijo, nastajajo|; Pogovor se je pletel o knjižnem jeziku |govorili so, se pogovarjali|; poud. Kaj neki se ~e tam doli |dogaja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poblískati se -a se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se; poblískanje (í) Na nebu se je pobliskalo; s smiselnim osebkom, poud. pobliskati se komu Pobliskalo se mu je, kako je z njim |dojel je, spoznal je|; os., poud. Okna so se pobliskala |odbila svetlobo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. poberó, nam. pobràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ kamenje z njive; poud.: Bolezen ga je zelo pobrala |zelo je shujšal|; ~ pete |oditi, pobegniti|; knj. pog. Omare ~ejo preveč prostora zasedejo; pobrati komu kaj ~ otroku igračepobráti jo -bêrem jo (á é) knj. pog., poud. |oditi, zbežati|: ~ ~ ob pretepupobráti se -bêrem se (á ȇ) ~ ~ s tal; slabš. ~ ~ od doma |oditi|; knj. pog. ~ ~ po bolezni opomoči si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podréti -drèm in podréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. poderó, -ì -íte in -i -íte; podŕl -a, -èt/-ét, podŕt -a; podŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) koga/kaj ~ drevo; poud. ~ koga na tla |vreči, spraviti|; publ. ~ rekord preseči; podreti komu kaj ~ bolniku upanje; poud. ~ ugled |vzeti|podréti se -drèm se in podréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Most se je podrl; brezos. V njej se je nekaj podrlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. podžgêjo tudi podžgó, nam. podžgàt; podžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) ~ v peči; poud. podžgati koga/kaj To ga je podžgalo |spodbudilo|; ~ odpor do česa |povzročiti, vzbuditi|; poud. podžgati koga k/h čemu ~ otroka k delu |spodbuditi, navdušiti za delo|; poud. podžgati koga proti komu |nahujskati, naščuvati|: ~ ljudstvo proti vladi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|; Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj; pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|; ~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pogrmévati -a nedov. -ajóč; pogrmévanje (ẹ́) V daljavi ~a; os. Bombniki ~ajo nad mestom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
popêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. popekó; popečênje; drugo gl. peči (é) kaj na hitro ~ meso
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
povédati povém dov., 3. os. mn. povêjo in povedó, -èj/-éj -êjte; -al -ala, -at, -an -ana; (-at) (ẹ́) komu kaj ~ anketirancu svoje ime; poud. ~ otroku svoje |ošteti ga|; Česa/Kaj ne poveš |izraža presenečenje, dvom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
požgáti -žgèm dov., 3. os. mn. požgêjo tudi požgó, nam. požgàt; požgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ vejevje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prebráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. preberó, nam. prebràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ knjigo; ~ krompir; poud. ~ si službo |zamenjati|; prebrati komu kaj ~ otroku pravljico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
predréti -drèm tudi predréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. prederó, -ì -íte tudi -í -íte; predŕl -a, -èt/-ét, predŕt -a; predŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ bulo; neobč. ~ na sovražnikovo ozemlje prodreti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pregnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. preženó; pregnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ ljudi v taborišča; ~ skrbipregnáti se -žênem se (á é) poud. z/s čim ~ ~ z učenjem |utruditi se, izmučiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preléči -léže dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) redk. komu Bolniku je preleglo odleglo; os., čeb. preleči kaj ~ matico |zamenjati jo brez rojenja|preléči se -léžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na hrbet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prepêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. prepekó; prepečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj dobro ~ meso; poud. Sonce jih je dodobra prepeklo |ogrelo, razgrelo|prepêči se -pêčem se (é) Krompir se je prepekel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pretkáti -tkèm dov., 3. os. mn. pretkêjo tudi pretkó; pretkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj z/s čim ~ blago z zlatimi nitkami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prevedríti -ím dov. prevédril -íla, nam. prevedrít/prevedrìt, prevedrèn -êna; drugo gl. vedriti (í/ȋ í) kaj ~ nevihto; ~ pod hrastomprevedríti se -í se (í/ȋ í) redk. zvedriti se: Proti jutru se je prevedrilo; os. Nebo se je prevedrilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prežgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prežgêjo tudi prežgó, nam. prežgàt; prežgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ prt z likalnikomprežgáti se -žgèm se (á ȅ) Meso se je prežgalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pricvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvetênje; drugo gl. cvêsti (é) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvèsti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvèl -cvelà in pricvèl -êla in pricvetèl -tlà; pricvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvêsti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pridréti -dêrem tudi pridréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. prideró, nam. pridrèt/pridrét; pridŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda je pridrla v klet; poud. Ljudje so pridrli iz dvorane |neurejeno, množično prišli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pripêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. pripekó; drugo gl. peči (é) kaj Pripekel je še dva hlebca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prižgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prižgêjo tudi prižgó, nam. prižgàt; prižgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ petrolejko, svečo; publ. ~ zeleno luč za kaj omogočiti kaj, dati dovoljenje za kaj; knj. pog. ~ televizor vključiti, vklopiti; prižgati komu kaj ~ gostu cigaretoprižgáti se -žgèm se (á ȅ) Luči so se prižgale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pršáti -í nedov. pŕši -íte, -èč -éča; pŕšal -ála; pršánje; (pŕšat) (á í) pokr. pršeti: Cel dan je pršalo; os. Slap je pršal na vse strani
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pršéti -í nedov. pŕši -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; pršênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Začelo je ~; os. Iz megle ~i dež; Iskre ~ijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
raz [poudarjeno ràz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. ráz.. star. z/s: skočiti ~ konja; pasti ~ stolp; Megla se spušča ~ pobočje; pobrati drobtine ~ prt s prta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. razberó, nam. razbràt; razbránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ napis; neobč. ~ pomen besede iz sobesedila ugotoviti, spoznati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razcvêsti se -cvêtem se dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Sadni vrt se spomladi ~e; poud.: Njen obraz se je razcvetel |je dobil zdrav, lep videz|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvèl se -cvelà se in razcvèl se -cvêla se in razcvetèl se -tlà se; razcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablane so se razcvele; poud.: Po vojni se je mesto razcvelo |zelo razvilo, razširilo|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|razcvèsti tudi razcvestì -cvetèm [və in ve] (ə̀/ȉ ȅ) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvêsti se, razcveteti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razdréti -drèm in razdréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. razderó, -ì -íte in -i -íte; razdŕl -a, -èt/-ét, razdŕt -a; razdŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ kosilnico; knj. pog. ~ krilo sparati; poud.: ~ pogodbo |razveljaviti|; ~ prijateljstvo |narediti, da preneha obstajati|; ~ šalo |povedati jo|razdréti se -drèm se in razdréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) poud. Napovedana poroka se je razdrla |se ni uresničila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razgnáti -žênem dov., 3. os. mn., neobč. razženó; razgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ demonstrante; Voda je zmrznila in razgnala cevi; brezos. Vazo bo razgnalo; poud. razgnati koga od česa Razgnalo ga bo od jeze |zelo je jezen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. razžgêjo tudi razžgó; nam. razžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) poud. koga/kaj Sonce ~e kožo |ožge|; ~ strasti |razvneti|razžgáti se -žgèm se (á ȅ) poud. ~ ~ v plamen |razgoreti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
segnáti -žênem [sə in se] dov., 3. os. mn., privzdig. seženó; segnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ ljudi skupaj; ~ živino na pašnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sežgáti -žgèm [sə in se] dov., 3. os. mn. sežgêjo tudi sežgó, nam. sežgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ dračje; zgod. ~ obsojenca na grmadisežgáti se -žgèm se [sə in se] (á ȅ) Jed se je sežgala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
skomínati -a nedov. -ajóč; skomínanje (í) koga Če je jabolka, ga ~a; poud. skominati koga po čem ~a ga po slavi |želi si slave|; os. Limone me ~ajoskomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem ~a ~ mu po prijateljih |toži se mu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
snežíti -í nedov. snêži -íte, -èč -éča; -íl -íla; snežênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Ves dan ~i; Snežilo je v kosmih; os., poud. Cvetni lističi ~ijo z drevesa |padajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spêči spêčem dov., 3. os. mn., neobč. spekó; spečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ kruh; Vžigalica ga je spekla v prste; poud. Očitek ga je spekel |prizadel|spêči se spêčem se (é) ~ ~ z žerjavico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spodžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. spodžgêjo tudi spodžgó, nam. spodžgàt; spodžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) poud. koga/kaj Članek ga je zelo spodžgal |spodbudil, navdušil|; poud. spodžgati koga proti komu/čemu |nahujskati, naščuvati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spovédati spovém dov., 3. os. mn. spovêjo in spovedó; drugo gl. povedati (ẹ́) koga ver. ~ bolnika; poud. Pošteno ga je spovedala |oštela, ozmerjala|spovédati se spovém se (ẹ́) ver. česa ~ ~ grehov; ~ ~ pred smrtjo; poud. spovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, zaupati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stkáti stkèm dov., 3. os. mn. stkêjo tudi stkó; stkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj ~ blagostkáti se stkèm se (á ȅ) poud. Med njimi se je stkalo prijateljstvo |je nastalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
svítati se -a se nedov. -ajóč se; svítanje (í) Na vzhodu se ~a; poud. svitati se komu Nekaj se mi ~a |dozdeva, zdi|; os. Skozi okno se ~a dan |se kaže|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka
1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani|svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tkáti tkèm nedov., 3. os. mn. tkêjo tudi tkó, tkì tkíte, tkóč, tkàl -ála, tkàt, tkán -a; tkánje; (tkàt) (á ȅ) kaj ~ platno; poud. ~ načrte za prihodnost |snovati|tkáti se tkèm se (á ȅ) poud. Med njimi so se tkale trdne vezi |so nastajale|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tréskati -a nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tréskanje (ẹ́; ẹ̑)
1. Ponoči je treskalo; treskati v koga/kaj V samotna drevesa rado ~a
2. os., poud. Granate ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|; poud. treskati koga/kaj ~ nasprotnika z vso močjo |močno udarjati, tolči|; poud. treskati koga/kaj po čem ~ vsiljivca po hrbtu |močno udarjati, tolči|; poud. treskati ob kaj Valovi ~ajo ~ čoln |silovito zadevajo|; poud. treskati z/s čim ~ z vrati |silovito loputati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tréskniti -e dov. trésknjen -a (ẹ́ ẹ̑) Med nevihto je večkrat tresknilo; os., poud. Granata ~e |da močen, rezek glas|; poud. treskniti koga/kaj po čem ~ napadalca po glavi |močno udariti|; treskniti ob kaj ~ ~ skalo |silovito se zadeti|; treskniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|; ~ na tla |plosko pasti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
udréti se udrèm se tudi udréti se udêrem se dov., 3. os. mn., neobč. uderó se, -ì se -íte se tudi -i se -íte se; udŕl se -a se, -èt se/-ét se, udŕt -a; udŕtje; (-èt se/-èt se) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) Streha se je udrla; udreti se komu/čemu Živalim so se od stradanja udrle lakotnice; poud. Iz nosa se mu je udrla kri |je začela silovito teči|; brezos. Udrlo se mu je do kolenudréti jo udrèm jo tudi udréti jo udêrem jo (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) knj. pog., poud. |hitro steči, oditi|: ~ ~ proti domu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ugnáti užênem dov., 3. os. mn., neobč. uženó; ugnánje; drugo gl. gnati (á é) poud. koga/kaj ~ konja |ukrotiti, umiriti|; ~ tekmeca z zvijačo |premagati ga|ugnáti se užênem se (á é) poud. Njen jok se je kmalu ugnal |se je pomiril, utišal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ugnêsti ugnêtem dov., 3. os. mn., neobč. ugnetó; ugnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj ~ glino; ~ kvas v testo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upêči se upêčem se dov., 3. os. mn., neobč. upekó se; drugo gl. peči (é) Jabolka se ~ejo |se pri pečenju zmanjšajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vdréti vdrèm tudi vdréti vdêrem dov., 3. os. mn., neobč. vderó, vdrì -íte tudi -i -íte; vdŕl -a, vdrèt/vdrét, vdŕt -a; vdŕtje; (vdrèt/vdrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) ~ v avtomobil; poud. ~ h komu na obisk |nasilno, nepovabljeno priti|; Voda je vdrla v klet; vdreti kaj ~ vrata
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vgnêsti vgnêtem dov., 3. os. mn., neobč. vgnetó; vgnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj v kaj ~ rozine v testo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ví vé vé vàs m, ž, s mn., os. zaim. (ȋ ẹ̑ ẹ̑); gl. ti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vídva védve tudi vídve védve tudi vídve váju dvéh m, ž, s dv., os. zaim. (ȋ ẹ̑ ẹ̑); gl. ti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vpêči vpêčem dov., 3. os. mn., neobč. vpekó; drugo gl. peči (é) kaj v kaj ~ narezane orehe v pecivo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vtkáti vtkèm dov., 3. os. mn. vtkêjo tudi vtkó; vtkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj v kaj ~ vzorec v blago
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vzcvêsti vzcvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Tulipan ~e; poud.: Dekle je čez noč vzcvetlo |postalo lepega, zdravega videza|; V deželi ~e umetnost |dobro uspeva|; prim. vzcvèsti, vzcveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vzcvèsti tudi vzcvestì vzcvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvèl -cvelà in vzcvèl -êla in vzcvetèl -tlà; vzcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablana je vzcvela; poud. Po vojni je mesto vzcvelo |se gospodarsko hitro razvilo|; prim. vzcvêsti, vzcveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vžgáti1 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj Strela ~e seno; ~ motor; star. ~ svetilko prižgati; Avtomobil noče ~; poud. Knjiga je vžgala |je imela velik učinek, uspeh|vžgáti se vžgèm se (á ȅ) Suha slama se hitro ~e; poud. V njem se ~e hrepenenje |se hitro pojavi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vžgáti2 vžgèm dov., 3. os. mn. vžgêjo tudi vžgó, nam. vžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj v kaj ~ znamenje v kožo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zablískati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála; zablískanje (í) Svetilnik ~a; zabliskati z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi |jezno, živahno pogledati|zablískati se -a se (í) Močno se je zabliskalo; poud., s smiselnim osebkom zabliskati se komu Zabliskalo se mu je, da je naredil napako |dojel je, spoznal je|; os., poud. V očeh se ji je zabliskala jeza |pokazala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zabráti se -bêrem se dov., 3. os. mn., privzdig. zaberó se, nam. zabràt se; drugo gl. brati (á é) Zabral se je, da ni slišal zvonca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zacvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. zacvetó; zacvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Drevje ~e in odcvete; poud. Trgovina je spet zacvetela |začela uspevati|; prim. zacvèsti, zacveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zacvèsti tudi zacvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. zacvetó, zacvèl -cvelà in zacvèl zacvêla in zacvetèl -tlà; zacvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Drevje ~e že v marcu; poud. V novem okolju je spet zacvela |dobila zdrav, lep videz|; prim. zacvêsti, zacveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zadréti -drèm in zadréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. zaderó, -ì -íte in -i -íte; zadŕl -a, -èt/-ét, zadŕt -a; zadŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj v koga/kaj ~ nož v leszadréti se -drèm se in zadréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) v kaj Trn se mu je zadrl v peto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. zaženó; zagnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ bombo; poud. ~ ves denar |zapraviti|; ~ motor; ~ živino v hlev; zagnati komu kaj ~ sošolcu kamen v glavozagnáti se -žênem se (á é) Pes se je zagnal proti tujcu; poud. zagnati se v koga/kaj ~ ~ ~ delo |prizadevno, navdušeno se ga lotiti|; ~ ~ ~ politične nasprotnike |napasti jih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zagrméti -í dov. zagrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) V daljavi je zagrmelo; V dvorani je zagrmelo od ploskanja; os. Motor je zagrmel in utihnil; poud. Plaz je zagrmel čez pobočje |grmeč zdrsnil|; poud. zagrmeti nad kom/čim Oče je zagrmel nad sinom |zakričal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zamêsti -mête tudi zamêsti -mêde dov. zametênje tudi zamedênje; drugo gl. mêsti2 (é; é) koga/kaj Avtomobil je zametlo; V gorah jih je zametlo; os. Sneg je zametel ceste
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zamračíti -ím dov. zamráčil -íla, nam. zamračít/zamračìt; zamračênje; drugo gl. mračiti (í/ȋ í) kaj Oblaki so zamračili nebo; neobč. Skrbi so mu zamračile obraz ga naredile mrkega, neprijaznegazamračíti se -í se (í/ȋ í) neobč.: zmračiti se; os. Um se mu je zamračil |Postal je duševno bolan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zamrazíti -í tudi zamráziti -i dov. zamrázil -íla tudi zamrázil -a, zamražèn -êna tudi zamrážen -a in zamrazèn -êna tudi zamrázen -a; drugo gl. mraziti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga Zamrazilo ga je po hrbtu; os., redk. Veter jih je zamrazil premrazil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zapêči -pêčem dov., 3. os. mn., neobč. zapekó; zapečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj preveč ~ kruh; Oči so ga zapekle; poud. Krivica ga je zapekla |prizadela|; brezos. V prsih ga je zapeklo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zapovédati -povém dov., 3. os. mn. zapovêjo in zapovedó; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ bolniku počitek; ~ napreči konja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zarêči -rêčem dov., 3. os. mn. tudi zarekó; drugo gl. reči (é) kaj znati ~ kačji pik; zareči komu Pri rojstvu mu je zareklazarêči se -rêčem se (é) Zarekel se je, da bo molčal; s smiselnim osebkom zareči se komu Oprostite, zareklo se mi je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zarosíti -í dov. zarósil -íla; zarošênje; drugo gl. rositi (í/ȋ í) Včasih je malo zarosilo; os. Dež ~izarosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe so se zarosile
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zaskomínati -a dov. zaskomínanje (í) koga/kaj Ob pogledu na kumarice ga ~a; poud. zaskominati koga/kaj po čem Zaskominalo ga je po pijači |zaželel si je pijače|; os., poud. zaskominati koga/kaj Bogastvo ga je zaskominalo |zaželel si je bogastva|zaskomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem Zaskominalo se mu je po družbi prijateljev |zaželel si je družbe prijateljev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zasnežíti -í dov. zasnéžil -íla, nam. zasnežít/zasnežìt, zasnežèn -êna; zasnežênje; drugo gl. snežiti (í/ȋ í) Zvečer je zasnežilo; zasnežiti kaj Zasnežilo je ceste in polja; os. umetno ~ smučišče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zasvítati se -a se dov. zasvítanje (ȋ) Na vzhodu se je zasvitalo; s smiselnim osebkom, poud. zasvitati se komu Zasvitalo se mu je, kaj se je zgodilo |dojel je, spoznal je|; os., poud. Dan se je zasvital |Zdanilo se je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zatréskati -a dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) Zabliskalo je in zatreskalo; os., poud. Zunaj ~ajo granate |močno udarjajo|; poud. zatreskati kaj ~ torbo v kot |silovito vreči|; poud. zatreskati z/s čim jezno ~ z vrati |silovito zaloputniti|zatréskati se -am se (ẹ́; ẹ̑) poud. |zaljubiti se|: v koga/kaj ~ ~ ~ sošolko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í)
1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel|
2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zazébsti -zébe dov. -i -ite; zazébel -bla, zazébst/zazèbst, zazébljen -a tudi zazében -a; zazébljenje tudi zazébenje; (zazébst/zazèbst) (ẹ́)
1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza|
2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zazoríti -ím tudi zazóriti -im dov. zazóril -íla tudi zazóril -a; drugo gl. zoriti2 (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) neobč. začeti se, nastopiti: Dan je zazoril; poud. Zazorila je svoboda |Postali smo svobodni|zazoríti se -í se tudi zazóriti se -i se (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) neobč. zasvitati se: Še preden se je zazorilo, so odšli; os., neobč. Na vzhodu se je zazorila zarja se zasvetila, pokazala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zažgáti -žgèm dov., 3. os. mn. zažgêjo tudi zažgó; nam. zažgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ barako; ~ kruh; ~ smetizažgáti se -žgèm se (á ȅ) ~ ~ iz protesta; Potica se je zažgala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zbráti zbêrem dov., 3. os. mn., privzdig. zberó, nam. zbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ raztresene liste; ~ ljudi na trgu; zbrati kaj za koga ~ oblačila za poplavljencezbráti se zbêrem se (á é) ~ ~ na trgu; miselno se zbrati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zdéti se zdí se nedov. zdì se zdíte se, zdèč se zdéča se; zdèl se zdéla se; (zdèt se/zdét se) (ẹ́ í)
1. komu ~i ~ mi, da nekdo trka; Ne vem, kje je, ~i se mi, da v kinu; Zdelo se mu je, kot da plava; poud. Ne ~i ~ mu čakati toliko časa |noče|; Pride, kadar se mu ~i |nepredvidljivo|; Sedi, kamor se ti ~i |kamor ti je všeč|; Z njim ravna, kakor se mu ~i |samovoljno, muhasto|; iron. To bom jaz opravil. -Se mi ~i |Ne verjamem|; brezos. Kot se ~i, mu bo uspelo
2. os. Z vznožja se ~ijo gore še višje; Na pogled se ~i zdrav; zdeti se komu Letalo se jim ne ~i primerno za polet; Delo se mu ne ~i težko; Ta človek se mi ~i pošten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zdréti zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo; zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdretizdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zmánjkati -a dov. zmánjkanje (ȃ) komu česa Zmanjkalo mu je denarja; poud. Hitro ji ~a sape |postane zadihana|; zmanjkati koga/česa Kmalu bo zmanjkalo nabornikov; Vode je zmanjkalo; poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|; Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|; os., omilj. zmanjkati komu Spet mu je zmanjkala knjiga |mu je bila ukradena, vzeta|; omilj. Z mize je zmanjkal rokopis |je bil ukraden, vzet|zmánjkati se -a se (ȃ) z nikalnico koga/česa poud. Lepih deklet se ne ~a |je veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zmanjkováti -úje nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zmanjkovánje; (-àt) (á ȗ) komu česa Potapljaču ~uje zraka; zmanjkovati koga/česa ~uje otrok; Vode ~uje; poud. zmanjkovati koga Začelo ga je ~ |Začel je izgubljati zavest; Postajal je zaspan|; os., omilj. zmanjkovati komu Našteli so, kaj vse jim ~uje |jim kradejo|; omilj. Na oddelku so zmanjkovale knjige |so bile večkrat ukradene|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zmračíti -ím dov. zmráčil -íla, nam. zmračít/zmračìt; zmračênje; drugo gl. mračiti (í/ȋ í) poud. kaj Boleč spomin je zmračil njegov obraz |ga naredil mrkega, neprijaznega|zmračíti se -í se (í/ȋ í)
1. Pozimi se zgodaj ~i; poud. zmračiti se komu Pred očmi se mu je zmračilo |omedlel je|
2. os. Nebo se je zmračilo; poud. Ob tej novici se je kar zmračil |postal mrk|; neobč. Um se mu je zmračil |Postal je duševno bolan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zmrazíti -í tudi zmráziti -i dov. zmrázil -a tudi zmrázil -íla, nam. zmrazít/zmrazìt tudi zmrázit; drugo gl. mraziti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga Zmrazilo ga je po hrbtu; os., poud. Prizor jih je zmrazil |povzročil neprijeten občutek|zmrazíti se -ím se tudi zmráziti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. Zrak se je zmrazil postal mrzel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zoríti2 -ím tudi zóriti -im nedov. zôri -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, zorjèn -êna tudi zórjen -a; zorjênje tudi zórjenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) neobč. ožarjati, osvetljevati: kaj Drevesa je že zorila rdeča svetlobazoríti se -í se tudi zóriti se -i se (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) Vstali so, ko se je zorilo; os., neobč. Ob sončnem zahodu se ~ijo vzhodne gore so ožarjene, se svetijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
žêjati -am nedov. -ajóč, -áje; žêjanje (ȇ) koga/kaj Pogosto ga ~a; poud. žejati koga česa ~a ga dobre besede |zelo si želi|; poud. žejati koga po čem ~a ga po gorah |Zelo si želi iti v gore|; žejati koga/kaj os. Slane jedi nas ~ajo; Meso ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
žgáti žgèm nedov., 3. os. mn. žgêjo tudi žgó, žgì žgíte, žgóč; žgál -a, žgát, žgán -a; žgánje; (žgàt) (á ȅ) kaj ~ kadilo; ~ opeko; žgati koga z/s čim ~ žrtev z razbeljenimi iglami; žgati koga Rana ga je začela ~; brezos. V prsih me žge; poud. Sonce ~e že ves teden |močno pripeka|žgáti se žgèm se (á ȅ) Potica se ~e; poud. ~ ~ na soncu |pretirano se sončiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
abscísen -sna -o (ȋ) geom.abscísni -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
balánčen -čna -o (ȃ) neknj. pog. krmilenbalánčni -a -o (ȃ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hipêrbolski -a -o (é) geom. ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kardánski -a -o (ȃ) strojn. ~ pogon; ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
koordináten -tna -o (ȃ)koordinátni -a -o (ȃ) ~ sistem; ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lúnek -nka m (ȗ) pokr. vtakniti ~ v os v osnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ordináten -tna -o (ȃ) geom.ordinátni -a -o (ȃ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ósmij -a m z -em snov. (ọ́) kem.; prim. Os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
primázati -mážem dov. -al -ala in -ála; -an -ana; primázanje in primazánje (á ȃ) kaj nekoliko ~ os; knj. pog. primazati koga ~ nasprotnika z bičem udariti; primazati komu kaj knj. pog. ~ nagajivemu otroku klofuto dati; šol. žarg. ~ učencu nezadostno dati mu negativno oceno; knj. pog. Sodnik mu je primazal dva tedna ga obsodil na dva tedna zapora
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rotacíjski1 -a -o (ȋ) ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
težíščen -čna -o (ȋ) publ. ~a naloga osrednja, najpomembnejšatežíščni -a -o (ȋ) geom. ~a os
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ulégati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; uléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Ne ulegaj se na vlažna tla; Os se dobro ~a v ležaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
x x-a tudi x -- [íks -a in ksə̀ ksə̀ja tudi íks in ksə̀] m (ȋ; ə̏; ȋ; ə̏) |ime tuje črke|: napisati ~; geom. os ~; neznanka ~; c minus dva ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
y y-a tudi y -- [ípsilon -a tudi ípsilon] m (ȋ; ȋ) |ime tuje črke|: zapisati ~; neznanka ~; geom. os ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.