os prim. osa 

kost ž, F31, eburneus, -a, -um, od naſlonove koſty; exos, exoſsis, pres koſty; medulla, -ae, muṡeg v'koſtéh; os, oſsis, kúſt; os obrodere, kúſt oglodati; piscem exoſsare, ribje koſty ſtrébiti; sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki paik; spina, -ae, tern, ribja kúſt, grebèn; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo

meč m, F28, ensis, mezh; gladiator, en fehtar na mezh ṡvuzhen; gladius, mezh; harpe, -es, ena vkrivena ſabla, ali mezh; os gladÿ, oſtrúſt mezha; parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki mezh; pyrricha, plèṡ s'mezhy; stricto gladio, s'nagim mezhom

ostrost1 ž, F8, acies, -ei, ostrúst na ſheléṡi; acrimonia, oſtrúſt, grenkúſt, kiſſiloſt; austeritas, oiſtrúſt, neṡhalenîe; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vode v'zuranîu; os gladÿ, oſtrúſt mezha; rigor, -oris, oſtrúſt; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; severitas, oſtrúſt, nevſmilenîe

usta s mn., F40, apthae, mihurzi na vſtih; est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; haesit vox favcibus, tá ſhtima ſe je k'uſtam perlipila; innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; os movere, s'uſtmi merdati; os obturare, uſta ṡamaſhiti; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardezhe is uſt

glodati nedov., F3, ambedo, -ere, objédati, glodati; os rodere, kúſt glodati; rodere, griſti, glodati

govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč 

krebanjiti se nedov., os torquere, krebanîti ſe

kriviti1 nedov., F2, aduncare, kriviti; contrahere os, uſta kriviti

mrdati nedov., F3, adagia sunt: s'nuſſam mardajo; nasum movere, mêrdati s'noſſam; os movere, s'uſtmi merdati

oglodati dov., F8, arrodere, odgriṡniti, oglodati; circunrodere, okuli objeſti, oglodati; corrodere, oglodati, ṡgriſti; derodere, oglodati; erodere, ogriſti, oglodati; obrodere, oglodati; os obrodere, kúſt oglodati; praeripere officium, ſluṡhbó prevṡèti, ali poprei oglodati

otrok m, F58, amitini, od brata, ali ſeſtre otroci; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; circumlatorum ludus, ta v'okrog ygra teh otrúk, vertazhanîe; crepitaculum, ṡkrabotula ẛa mlade otroke; dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim otrokom; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti; filÿ, otrozi, otroci; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetnik; orbus, -a, -um, pres otrúk; pignora, otroci; posteri, -orum, ty perhodni, kakòr otroci, inu od otrúk otroci; proles, -lis, deite, otrok, rood; sobolescere, ſe s'otruki gmèrati, na rodvini, ali shlahti raſti; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe

smejoč del., F2, renidens os, veſſela inu ſmejozha uſta; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more

učiti nedov., F27, addocere, pervuzhiti, podvuzhiti, vuzhiti; condocere, vuzhiti, pervuzhiti; docere, vuzhiti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; ignarus docendi, kateri neṡna vuzhiti; perdocere, cilú dobru vuzhiti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; saltator, tá kateri vuzhi pleſſati; prim. učan, učen 

zamašiti dov., F11, abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; constipare, v'kupai ſtiſniti, ſtiṡkati, ẛetakniti, ẛamaſhiti; ferruminare comiſsuras navium muſci coma, s'maham ṡamaſhiti ṡhpranîe v'ladji; obstipare, ṡatiṡkati, ṡatakniti, ṡamaſhiti; obstruere, ṡamaſhiti, ṡaſuti, ṡaſipati; obthurare, vel obturare, ṡatakniti, ṡatiſniti, ṡamaſhiti, ṡapreiti, ṡatlazhiti; obturamentum, vel obthuramentum, ṡamah, tú s'zhim ſe kai ṡamaſhy; opilare, ṡamaſhiti; opitulare, ṡatiſniti, ṡamaſhiti; oppilare, ṡamaſhiti, ṡatakniti; os obturare, uſta ṡamaſhiti

ziniti dov., F2, dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati; os aperire, ṡiniti