ôsel ôsla [-u̯] m živ. (ó) jahati na ~u; poud.: trmast kot ~ |zelo|; kazati ~e komu |norčevati se iz koga|; člov., slabš. |omejen, neumen človek|; zmer. Molči, ~
oslíca -e ž (í)
oslè -éta s (ȅ ẹ́) poud. |osel|; zmer. Kaj boš govoril, ~
oslìč -íča m z -em živ. (ȉ í)
1. ujeti ~a |ribo|; snov. za kosilo imeti ~a
2. star. osel, osliček
rigáč -a m z -em živ. (á) poud. |osel|
rígavec -vca m z -em živ. (ȋ) poud. |osel|
sívček -čka m živ. (ȋ) manjš.; ljubk. |siv osel|; člov., poud. betežni ~ |sivolas človek|
sívko -a, °-ta m živ. (ȋ) ljubk. |osel|
uhátec -tca m z -em živ. (ȃ) ljubk. |osel|
cokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cokánje; (-àt) (á ȃ) Osel že več ur ~a po cesti
íá posnem. medm. (ȋȃ) ~, ~, je rigal osel
krónan -a -o (ọ̑) poud. z uspehom ~ trud |poplačan|
krónani -a -o (ọ̑) ~ vladar; zmer. Ti si ~ osel |zelo neumen, nespameten|; poud. ~a glava |vladar|
krónanost -i ž, pojm. (ọ̑)
rígati -am nedov. -ajóč, -áje; ríganje (ȋ) Osel ~a
rígati se -am se (ȋ) nizk. |smejati se|; nizk., s smiselnim osebkom rigati se komu Bolniku se ~a |se mu spahuje|
rígniti -em dov. rígnjenje (í ȋ) Osel je rignil
rígniti se -e se (í ȋ) nizk. komu Po jedi se mu je rignilo |se mu je spahnilo|
uhljàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ osel
zarígati -am dov. zaríganje (ȋ) Osel je zarigal