mréna1 -e ž (ẹ́) 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena;
pod nogami so hrstale ledene mrene;
mrena na barvi;
zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi;
gledal je kakor skozi mreno // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo3. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, meteor. cirus: opazovati mrene na nebu 4. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom: opazovati mrene na nebu
● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je
♦ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ọ̑s osȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
òsem tudi òsen glav. štev. osem: Oſzem Nyóltz KM 1790, 96; Eneáſa, od oſzem lejt le'zécsega na poſzteli KŠ 1771, 370; Ali oni deſzét i oſzen, na ſtere je ſzpadno türen vu Siloi KŠ 1771, 215; Dávida 'Zoltár k naprêszpêvanyi z oszem sztrünami TA 1848, 9; li ſzamo oſzen ſze ji je najslo verni KŠ 1754, 11a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.