céntrično prèdnapénjanje -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diagrám síla-pomík -a -- m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kliváž ôsne ravníne gúbe -a -- -- -- m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Magnetni navornikProsimo za nasvet pri poimenovanju angleškega termina magnetorquer v slovenskem jeziku. Termin označuje del satelita oz. napravo, ponavadi 3-osno tuljavo s preciznim nadzorom toka skozi navitje, ki se uporablja za spreminjanje orientacije satelita v Zemljini orbiti. V starejši literaturi smo našli poimenovanje magnetni povzročilec navora , ki se nam ne zdi ustrezen. Kaj menite o našem predlogu navorna tuljava ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ogródje -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje;
leseno, železno ogrodje;
ogrodje strehe;
ogrodje vozila;
ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje;
apnenčasto, koščeno ogrodje;
ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja
♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ravnínsko páličje -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skelét -a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka;
hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet 2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet 3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; pog. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu
● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan
♦ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
soméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg;
ta okrasni lik je someren;
obraz je someren // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno
● knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmerna
♦ bot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovicosomérno prisl.:
biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
strúna -e ž (ú) 1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese;
struna poči, se pretrga;
napeti, uglasiti strune;
vleči z lokom po strunah;
razglašena struna;
strune harfe, kitare;
biti napet kot struna;
cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni
● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega
♦ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
upogíbna odpórnost -e -i ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vozíščni vozíščna vozíščno pridevnik [vozíščni] ETIMOLOGIJA: ↑vozišče
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.