oster [ọ́stǝr] (ojster, voster, vojster) pridevnik
- oster
- grenek, trpek
avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola
školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea
brusiti [brusīti brúsim] nedovršni glagol
brusiti, ostriti
krhati [kŕhati kȓham] nedovršni glagol
delati, da rezilo izgublja ostrino; krhati
oselnik [ọ́sǝlnik] (osonik) samostalnik moškega spola
gorenjsko oselnik, tj. posoda za shranjevanje osle pri košnji
PRIMERJAJ: oslenik
oslenik [ọ́slenik
] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolagorenjsko oselnik, tj. posoda za shranjevanje osle pri košnji
PRIMERJAJ: oselnik
ostiti [ostīti ostím] (ojstiti) nedovršni glagol
šiliti, ostriti
ostriti [ostrīti ostrím] nedovršni glagol
brusiti, ostriti
skrhati [skŕhati skŕham] dovršni glagol
skrhati
špičiti [špíčiti špȋčim] nedovršni glagol
šiliti, špičiti
grizeč [grizẹ́č] pridevnik
grizoč, rezek, oster
ojster
GLEJ: oster
vojster
GLEJ: oster
voster
GLEJ: oster