brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča] 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring ETIMOLOGIJA: ↑brisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] 1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
drenážni vodnják -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izcediti ► isˈcėːi̯t -ˈcidiːn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc] 1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše,
bíti za v kòš,
dajáti v ísti kòš,
dáti kóga pod kòš,
dáti kóga v kòš,
dáti v ísti kòš,
končáti v kôšu,
metánje v ísti kòš,
metáti kàj v kòš,
metáti kóga/kàj v ísti kòš,
metáti vsè v èn kòš,
ne bíti [šè] za v kòš,
nedólžen kot Láhov kòš,
rómati v kòš,
správiti v ísti kòš,
tó ne gré v kòš kómu,
vréči kàj v kòš,
vréči kóga/kàj v ísti kòš,
vréči vsè v èn kòš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mokríšče -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osahniti ► ȯˈsaxėnt ȯˈsaːxnen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osúšati, -am, vb. impf. ad osušiti, Z.; Osuša mi lice kmetija, Čb.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušen (osušen, ošušen) deležnikPRIMERJAJ: osušiti, osušiti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
osuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad osušiti, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osušiti: za osušitev te tkanine je potreben vsaj en dan / osušitev močvirja je bila zelo draga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušíti -ím dov., osúšil (ī í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: osušiti perilo;
na rahlo je osušila obraz z brisačo;
grlo se mu je čisto osušilo od govorjenja / osušiti posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osušili mu posušili obleko / osušiti barje, močvirje; studenec se je osušil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osušili;
pri kartanju so ga osušili za težke tisočake;
z nakupom pohištva se je popolnoma osušil
● ekspr. osušiti kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnomaosušèn -êna -o:
osušena denarnica; osušeno barje; osušeno sadje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušíti -ím
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
osušīti – glej sȗh
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušíti, -ím, vb. pf. trocken machen, abdörren, Cig., Jan.; trocken legen, nk.; o. se, trocken werden, Cig., Jan.; — o. koga, jemanden trocken legen, ausziehen (fig.), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušiti glagolPRIMERJAJ: osušen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
osušiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušiti ► ȯˈšišiːt -iːn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
osušíti se -ím se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
osušiti se glagolPRIMERJAJ: osušen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
osušiti se glag. dov. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
otriniti [otríniti otrínim]
dovršni glagoločistiti, otrniti stenj
, osušiti![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
PRIMERJAJ: otrinek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sȗh súha prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
usẹ́kniti usẹ̑knem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vsühšìti -ím dov. posušiti, osušiti: Ki vszühsi vretine vodé TA 1848, 91; ti szi vszüso mocsne vodé TA 1848, 59 vsüšìti se -ím se posušiti se, usahniti: Gda ſze ti têlo porüsi, Düse 'zitek ſze nevſzüsi BRM 1823, 377; Od kricsa szo sze mi vszüsile kôszti moje TA 1848, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zdŕgniti -em dov., tudi zdrgníla (ŕ ȓ) 1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom // z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo // z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih 2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup zdŕgnjen -a -o:
do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zdŕgniti -em
dov.2.
kaj s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024