Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
osúpniti -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr. - 1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo
- 2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel
osúpnjen -a -o knjiž. osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; prim. osupel
zavédnost -i ž (ẹ́) - 1. lastnost zavednega človeka: izražati, utrjevati svojo zavednost; narodna, politična, stanovska zavednost / priti na sestanek iz zavednosti
- 2. redko zavestnost: zavednost doživljanja / zavednost dejanja
- 3. star. prisebnost: osupnil je, vendar ni izgubil zavednosti / ohraniti zavednost duha
- 4. star. zavest: bolnik je izgubil zavednost; že dva dni je brez zavednosti
● zastar. reči kaj v zavednosti svoje prednosti zavesti
Število zadetkov: 2