braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen,
bíti ob krúhu in vôdi,
bíti [od] krúha pijàn,
bíti žé pri krúhu,
dóber kàkor béli krùh,
dóber kàkor krùh,
dóber kot krùh,
íti s trebúhom za krúhom,
iz té móke ne bo krúha,
ob krúhu in vôdi,
odíti s trebúhom za krúhom,
postíti (se) ob krúhu in vôdi,
potrében kot krùh,
potrebováti kóga/kàj kot krùh,
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo,
preobjésti se [bélega] krúha,
rézati kruh kómu,
skórja krúha,
slúžiti svój krùh,
živéti ob krúhu in vôdi,
življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
múha -e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih;
muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne;
odganjati muho z roko;
otepati muhe konju;
črne, nadležne, ekspr. sitne muhe;
ekspr. vse črno muh;
roji muh;
sredstvo proti muham;
ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika;
množijo se kot muhe zelo, hitro;
motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo;
ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma;
pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho;
muha in pecelj 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho;
podolgovata muha;
muha in merek / muha na puški 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre;
bojijo se njegovih muh;
gospoda ima muhe;
izpolni mu vsako muho;
težko prenaša otrokove muhe;
ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve5. ekspr., v povedni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh;
fant ni, je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv;
njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho, pog. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; pog. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
muhovati se ► ˈmüːxȯvat se -an se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
okóli2 predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave;
sedeti okoli mize;
oviti si vrv okoli roke;
otepati, pogledati okoli sebe;
zemlja kroži okoli sonca;
okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba;
veter piha okoli ogla;
položiti dekletu roko okoli pasu;
okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure);
okoli novega leta;
bilo je okoli leta 1900;
temperature okoli nič
● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otepan deležnikPRIMERJAJ: otepati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
otépanje -a s (ẹ̄) glagolnik od otepati: otepanje smeti s kolen, snega s plašča / otepanje žita / vse otepanje mu ni pomagalo, odpeljali so ga / s tem bo še precej otepanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke;
otepati sneg z drevja;
z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito 3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil;
otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh;
vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodilaotépati se ekspr.
1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
// braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
● ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
otepáje :
pes se mu je približal, otepaje z repom
otepajóč -a -e:
gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; otépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ prah z obleke; poud.: ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|; ~ žgance |jesti|; otepati komu/čemu kaj ~ konju muhe odganjati; ~ okoli mahati; poud. Hlačnice mu ~ajo okrog nog |mahedrajo|otépati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. koga/česa ~ ~ časti |odklanjati čast|; ~ ~ dolžnosti |braniti se|; poud. otepati se z/s kom/čim ~ ~ z lakoto |živeti v pomanjkanju|; ~ ~ z nadležnimi ljudmi |ukvarjati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otépati -am
nedov.1.
kaj s česa z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa 2.
kaj z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
otépati Frazemi s sestavino otépati:
otépati ríčet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otẹ̑pati – glej tépsti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otepati glagolPRIMERJAJ: otepan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
otepati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otepati gl.
otrepati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otépati se -am se
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
otépati se Frazemi s sestavino otépati se:
otépati se z vsèmi štírimi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otepávati -am nedov. (ȃ) otepati: otepavati prah z obleke / otepavati žito / jezno je otepaval z rokami in nogami / teh vprašanj so se zmeraj otepavali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otepávati, -am, vb. impf. = otepati, Z.; — = hlastno jesti: o. velik kos ajdovega kruha, Andr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otepljìv, -íva, adj. faul, C.; — prim. otepati 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otrépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. otepati, otresati: otrepati sneg s plašča / otrepati obleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
otrepati ► ȯtˈreːpat ȯtˈrẹːpl’en nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
plẹ̑všati, -am, vb. impf. die Körner aus den Garben herausschlagen, Mur., Cig., Jan.; proso p. (= otepati), Cig.; — (prim. kor.-nem. trâd plesch'n, die Getreidegarben ausschlagen, Štrek. [Arch.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prázen -zna -o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj;
prazen prostor, stol;
prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen;
avtobus je odpeljal skoraj prazen;
igrali so pred napol prazno dvorano;
ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje // s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik// ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi 3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje // ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna// ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura 4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud;
prazna prizadevanja / prazna razprava / prazni tek prosti tek5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti;
prazni pomisleki;
prazne želje;
prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek // ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled 7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
♦ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega delaprázno prisl.:
te stavbe delujejo prazno in dolgočasno; prazno razpravljati, se smejati
prázni -a -o sam.:
tam je še nekaj praznega; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. prazne govoriti izmišljene, neresnične stvari; star. oženiti se na prazno poročiti se z revno nevesto; v prazno ekspr. gledati v prazno nepremično predse, brez določenega namena; ekspr. govoriti v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha; slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; narediti korak v prazno ne da bi z nogo dosegel tla; seči z roko v prazno ne da bi kaj otipal, dosegel; ustreliti, udariti v prazno ne da bi zadel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prẹ̑kla, f. die Stange; s preklo orehe otepati, BlKr.; — ein Stück Bandholz (für Reife), Cig.; — der Fisolenstecken, Nov., Gor.; — die Querstange am Strohdach, an welche das Stroh gebunden wird, Let. (M.), BlKr.; trte so še za silo držale gabrove prekle ob strešnicah, LjZv.; die Querlatte, Cig., Jan.; — die Leitersprosse, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
raztépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarci, udarjanjem delati, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepati rumenjak z vilicami 2. nar. mahati, otepati: otroci so z rokami navdušeno raztepali po vodi;
raztepati okrog sebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ríčet Frazemi s sestavino ríčet:
íti ríčet píhat,
íti v ríčet,
jésti ríčet,
otépati ríčet,
píhati ríčet,
pójdi v ríčet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sláma -e ž (á) posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela;
rezati slamo;
s slamo krito poslopje;
oviti mlada drevesa s slamo;
slama za steljo;
bala, kup, otep slame;
gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici // navadno s prilastkom posušena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic
● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
snòp snôpa m (ȍ ó) 1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi;
otepati, zlagati snope;
vezati snope s poveslom;
padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj// nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih 2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop
♦ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sramováti se -újem se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo čutiti sram zaradi koga/česa / pred kom/čim
Sramoval se je sorodnikov in svoje skromne oprave.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
stépati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati s česa: stepati prah z obleke;
stepati si sneg s plašča 2. ekspr. mahati, otepati: stepal je okoli sebe in vpil / petelin stepa s perutmi 3. z udarjanjem, mešanjem povzročati, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepati beljake, smetano;
stepati testo;
stepati s kuhalnico, metlico / stepati sneg; prim. iztepati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
strkávati -am
nedov. otepati z rahlim udarjanjem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
štíri Frazemi s sestavino štíri:
bíti med svôjimi štírimi sténami,
braníti se z vsèmi štírimi,
délati za štíri,
dogôvor na štíri očí,
med svôjimi štírimi sténami,
med štíri sténe,
med štírimi sténami,
na štíri očí,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
na vsè štíri vetrôve,
otépati se z vsèmi štírimi,
pogôvor na štíri očí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
sréčanje na štíri očí,
upírati se z vsèmi štírimi,
upréti se z vsèmi štírimi,
z vsèmi štírimi,
za štíri
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
štírje štíri -i -ih glav. štev. -im -i -ih -imi (í) ~ delavci, fantje; ~ letni časi; štiri lipe, ure; ~i okna; komedija v ~ih dejanjih; pogon na ~i kolesa; zmagati s ~imi goli prednosti; °~ možgani četvero možganov; °~i grablje četvero grabelj; °~i vrata četvero vratštírje -ih m mn., člov. (í) ~ so sedeli za mizo; biti sam proti ~imštíri -ih ž mn., člov. (í) ~ so že rodile; nečlov. Ura je ~; vstati ob ~ih zjutraj |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00|; v zvezi vse štiri: spustiti se na vse ~; hoditi, kobacati se, plaziti se po vseh ~ih; poud. braniti, otepati, upirati se z vsemi ~imi |močno, zelo|štíri -ih s mn. (í) Večino telet so prodali, le ~ so ostala pri hiši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
švígati, švȋgam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — (pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.-C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
têpsti têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival;
tepsti po glavi;
tepsti z roko, s šibo;
tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; ekspr. ptica tepe s krili maha, udarja2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudegatêpsti se
1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom
2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom
// v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek
3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom
● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; ekspr. tepsti se z revščino otepati se
tepèn -êna -o:
tepen otrok
● ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tépsti -em nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
trepati ► tˈreːpat -pl’en nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
upírati se -am se
nedov.1.
komu z besedami, ravnanjem izražati voljo ne ubogati koga, ne se podrejati komu 2.
komu s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga 3.
čemu z besedami, ravnanjem izražati voljo ne prenašati, storiti, izpolniti česa 4.
čemu kazati voljo ne podleči čemu 5.
s smiselnim osebkom v dajalniku,
ekspr. izraža, da kaj vzbuja odpor, občutek neugodja, nezadovoljstvaSINONIMI:
biti zoprn,
vzbujati odpor,
presedati,
knj.izroč. biti mrzek,
evfem. biti neprijeten,
knj.izroč. disgustirati,
knj.izroč. iti na živce SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
utẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad utepsti; 1) mit Koth beschmutzen, ogr.-C.; obleko u., Cig.; prim. otepati; — 2) u. se, sich abmühen, sich plagen, Jan.; — 3) utepa (-plje) se mi, ich muss es büßen; zdaj se ti tvoja hudoba utepa, Ravn.; tako hudo se že zdaj Jakobu njegova zvijačina utepa, Ravn.; njegova trma se mu bo še utepala, Gor.; kmalu se mu bo utepalo, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vès Frazemi s sestavino vès:
bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj,
bíti [vès] ponedéljski,
bíti [vsèh] múh póln,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti vsè adúte v rôkah,
hvalíti kóga/kàj na vsà ústa,
iméti vsè adúte v rôkah,
iméti vsè kárte v rôkah,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
izpolníti vsà pričakovánja,
kričáti na vsè gŕlo,
na vès glás,
na vsè gŕlo,
na vsè pretége,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
na vsè štíri vetrôve,
na vsèm lépem,
na vsò móč,
na vsò sápo,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
očí [vsèga] svetá,
otépati se z vsèmi štírimi,
podréti vsè mostôve za sebój,
pókati po [vsèh] šívih,
porúšiti vsè mostôve za sebój,
preséči vsà pričakovánja,
preséči vsè mêje,
preségati vsè mêje,
razkríti [vsè] svôje adúte,
smejáti se na vsà ústa,
smejáti se na vsè gŕlo,
tó preséga vsè mêje,
upírati se z vsèmi štírimi,
upréti se z vsèmi štírimi,
vídeti vsè zvézde,
vpíti na vsè gŕlo,
vsè imá svôje mêje,
[vsè] svôje žíve dní,
vsì kríži so dôl,
z vsèmi mážami namázan,
z vsèmi štírimi,
z vsèmi topôvi,
z vsèmi žávbami namázan,
z vsò páro,
zasmejáti se na vsà ústa,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
za vès svét
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zŕnje -a s (ȓ) več zrn, zrna: zrnje se debeli, zori;
zrnje pada, se osipa iz klasov, strokov;
otepati zrnje iz snopov;
rumeno zrnje;
zrnje je še mlečno / pražiti, mleti zrnje / pšenica že dela zrnje / ječmenovo, koruzno zrnje
● knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobrega// zrnata ptičja krma: trositi kokošim zrnje; ptiči zobljejo zrnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.