Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobro2 (dobru, dobro) prislov
1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
Število zadetkov: 1