jánjec -jca m z -em živ. (ȃ) |oven|; pokr. dol. gojiti ~e ovce
ovčáriti -im nedov. ovčárjenje (á ȃ) |rediti ovce|
ovčíca -e ž (í) manjš. pravkar skotena ~; ljubk. pasti ~e |ovce|; člov., poud. |župljan, vernik|
ôvčka -e ž (ó) manjš. pobožati ~o; ljubk. pasti ~e |ovce|
blêjati -am nedov. -ajóč, -áje; blêjanje (é; ȇ) Koze, ovce ~ajo
bleketáti -ám in bleketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bleketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Ovce ~ajo
dolgorún -a -o [u̯g] (ȗ ú ú; ȗ)
dolgorúni -a -o [u̯g] (ú; ȗ) ~e ovce
dolgorúnost -i [u̯g] ž, pojm. (ú; ȗ)
jagnjetíti -ím dvovid. jagnjêti -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít; jagnjetênje (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Ovce ~ijo
jágnjiti -im nedov. -èč -éča (á ȃ; ȃ) Ovce ~ijo
meketáti -ám in meketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; meketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Koze, ovce ~ajo; slabš. |zateglo, jokavo govoriti|
meketáti se -ám se in meketáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. |zateglo se smejati|
napájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; napájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ krave, ovce; poud. ~ goste |obilno streči s pijačo|; napajati koga/kaj z/s čim ~ mesto z elektriko |oskrbovati|
napájati se -am se (á; ȃ) neobč., poud. ~ ~ pri ljudski kulturi |zajemati, dobivati iz nje|
ovčják -a m (á) zapreti ovce v ~ |v stajo|
pregráda -e ž (ȃ) zapreti ovce v ~o; betonska, lesena ~; polne ~e žita; poud. ~e med narodi |ovire pri sodelovanju|
pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do staje
pripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze
prizvonkljáti -ám dov. prizvonkljánje; drugo gl. zvonkljati (á ȃ) manjš.; poud. Ovce so prizvonkljale s planine |zvonkljajoč prišle|
razmesáriti -im dov. razmesárjen -a; razmesárjenje (á ȃ) koga/kaj Medved je razmesaril ovce; poud. ~ koga v pretepu |povzročiti mu hude rane, poškodbe|
razpásti se -pásem se dov., nam. razpàst se; razpásenje; drugo gl. pasti2 (á) Ovce so se razpasle po pobočju; poud. Plevel se je razpasel |razširil|
segánjati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; segánjanje (ȃ) zganjati: kaj ~ ovce v ogrado
stája -e ž (á) zapreti ovce v ~o
stríg -a m, pojm. (ȋ) ovce pred ~om okopati; fiz. obremenitev na ~
ugrábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ugrábljanje (á) koga/kaj ~ letala; Volkovi ~ajo ovce; ugrabljati komu kaj poud. Tujci nam ~ajo zemljo |jemljejo|
vôlk -a [u̯k] m živ., dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv, star. im. mn. volcjé (ȏ) krdelo ~ov; ~ samotar; žival. sinji morski ~ sinji som; poud. biti ~ na kaj |biti pohlepen po čem|; člov., slabš. bati se človeških ~ov |zelo okrutnih, neusmiljenih ljudi|; pojm. od ježe dobiti ~a |vnetje kože|; igrati se ~a in ovce; glasb. žarg. ~ na violini nečist, hreščeč zven violine; snov., nestrok. zeleni ~ |strok. bakrov acetat|
volkúlja -e [u̯k] ž (ú)
vráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vráčanje (á ȃ; ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ znancem obisk; ~ zločince tožniški državi; ~ izposojene knjige; ~ udarce; vračati koga/kaj ~ begunce na domove, v matično državo; ~ ovce k čredi
vráčati se -am se (á ȃ; ȃ) ~ ~ s sprehoda; ~ ~ z letalom; vračati se komu Ponesrečencu se ~a zavest; Bil si neprijazen, zdaj se ti pa ~a; vračati se k/h čemu ~ ~ k odprtim vprašanjem |ponovno obravnavati|
zaplodíti -ím dov. zaplódil -íla, nam. zaplodít/zaplodìt; drugo gl. ploditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ ovce na otoku; nizk. ~ otroka |spočeti|
zaplodíti se -ím se (í/ȋ í) Na otoku so se zaplodili zajci