ozón -a m (ọ̑) brezbarven plin značilnega vonja, ki ima zelo veliko oksidacijsko sposobnost: v gozdu je dišalo po vlagi in ozonu;
zrak v dvorani osvežujejo z ozonom;
pren. taki medklici so ozon za ozračje debate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zastirálo -a s (á) knjiž. kar kaj zastira: zavese, roloji in druga zastirala / zastiralo svetilke senčnik / ozon je dobro zastiralo pred preveliko količino sončnih žarkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ozónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ozon: ozonska koncentracija;
ozonske poškodbe na rastlinah / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja / ozonski alarm v poletni vročini alarm zaradi povišane količine prizemnega ozona, ki draži dihala in oči / ozonski plašč, sloj, ščit ozonska plast; ozonska luknja območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni; ozonska plast plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.