pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.-Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.-Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. (Glas. 1867. 221.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vr̀tanik tudi vr̀tanek -nka m pšenična pogača, spletena iz treh kit z luknjo v sredini: Peretz; pretzli, vrtanek KOJ 1833, 168; Te lejpe vrtanke 'zmajhno pojejmo SIZ 1807, 50; Boter z-botrov na botrine Naj noszita vrtanke AIP 1876, št. 1, 1; Z-pšenične mele žemlô, koláče, vertanike ali krüha pečéjo BJ 1886, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.