zdrób -a m (ọ̑)
izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil: zakuhati zdrob; moka in zdrob / koruzni, pšenični zdrob / otroci radi jedo mlečni zdrob pšenični zdrob, kuhan na mleku
// s prilastkom temu izdelku podobna zdrobljena snov: dajati kokošim apnenčev zdrob; šotni zdrob / (premogov) zdrob premog v velikosti od 0,5 do 1 cm; seneni zdrob seneni drobir
♦ agr. kostni zdrob
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas;
pšenična slama;
pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopuspšeníčno prisl.:
pšenično svetli lasje
klás -a m (ȃ)
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas
● ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končuje
♦ bot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase
2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase
klásek -ska m (ȃ)
manjšalnica od klas: klaski že zorijo; težki klaski / pšenični klaski
♦ bot. del klasa iz enega ali več cvetov
mlínec -nca m (ī)
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa: peči mlince / koruzni, pšenični mlinci / jesti poparjene mlince
napéti1 -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročitia) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico;
pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra;
zajel je sapo in napel lica;
zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli;
izdatna hrana mu je napela želodec;
pri petju so se mu napele žile na sencih // nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo 4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil;
napeti lok 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice;
čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
♦ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove silenapéti se
1. povečati obseg zaradi vpijanja vlage: les se je napel; pšenični zdrob se v mleku napne / vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage
2. knjiž., ekspr. dvigniti se, narasti: ob nevihti so se vsi studenci napeli / reke se spomladi napnejo v poplave
// vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne
3. ekspr. pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč: še enkrat so se napeli in voz se je premaknil
// uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna
4. ekspr. postati čustveno vznemirjen: čutil je, da se je ves napel; vse v njej se je napelo
5. ekspr. pobahati se, postaviti se: v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi
napét -a -o
1. deležnik od napeti: napet lok; ošinil ga je z napetim pogledom; toga, napeta drža; napete strune; napeta lica; napeto razmišljanje; poslušati z napetimi ušesi; bil je živčno napet in razdražen; trebuh ima napet kot boben; biti napet kot struna
2. nav. ekspr. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: napeti odnosi med državama; napeta situacija; pogovori so potekali v napetem ozračju
3. ekspr. ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: napet film; brati napet roman; tekma postaja napeta; pog. zgodba je napeta kot marela zelo; prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati; sam.: najraje bere kaj napetega
otrób -a m (ọ̑) nav. mn.
1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
♦ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože
škrób -a m (ọ̑)
1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob
// ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob
2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah
♦ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih
pšeníčnik -a m (ȋ)
star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika
♦ bot. poletni jurček
stólnik -a m (ọ̑)
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki
// naslov za plemiča: deželni stolnik
2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika