Tiskanje

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

1.1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bombážni pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra, ne bíti iz cúkra, sládek kàkor cúker

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

klás -a m (ȃ)
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas
● ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končuje
♦ bot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase
2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

klȃs, klȃsa, klasȗ, m. die Aehre; pšenični, rženi k.; — koruzni k., der Maiskolben, BlKr., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

klásek -ska m (ȃ)
manjšalnica od klas: klaski že zorijo; težki klaski / pšenični klaski
♦ bot. del klasa iz enega ali več cvetov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

korúzni pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

krùh krúha m

pečeno živilo iz moke, vode in kvasa

SINONIMI:

zastar. hleb, ekspr. kruhek

GLEJ ŠE SINONIM: zaposlitev
GLEJ ŠE: komis, opekač, opekač, preživljati, preživljati se, hlebec, pomanjkanje, skorja, skorja, štruca, zaslužek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mehkodláki mehkodláka mehkodláko pridevnik [mehkodláki]
STALNE ZVEZE: irski mehkodlaki pšenični terier
ETIMOLOGIJA: iz mehka dlaka

mléčni pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mlínec -nca m (ī)
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa: peči mlince / koruzni, pšenični mlinci / jesti poparjene mlince

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

napéti1 -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ)
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti
3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih
// nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo
4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
♦ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile

napéti se

1.

povečati obseg zaradi vpijanja vlage:

les se je napel

pšenični zdrob se v mleku napne

/ vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage

2.

knjiž.,

ekspr.

dvigniti se, narasti:

ob nevihti so se vsi studenci napeli

/ reke se spomladi napnejo v poplave

//

vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne

3.

ekspr.

pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč:

še enkrat so se napeli in voz se je premaknil

//

uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna

4.

ekspr.

postati čustveno vznemirjen:

čutil je, da se je ves napel

vse v njej se je napelo

5.

ekspr.

pobahati se, postaviti se:

v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi

napét

-a -o

1.

deležnik od napeti:

napet lok

ošinil ga je z napetim pogledom

toga, napeta drža

napete strune

napeta lica

napeto razmišljanje

poslušati z napetimi ušesi

bil je živčno napet in razdražen

trebuh ima napet kot boben

biti napet kot struna

2.

nav. ekspr.

ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti:

napeti odnosi med državama

napeta situacija

pogovori so potekali v napetem ozračju

3.

ekspr.

ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti:

napet film

brati napet roman

tekma postaja napeta

pog. zgodba je napeta kot marela zelo

prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati

sam.: najraje bere kaj napetega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

otrób -a m (ọ̑) nav. mn.
1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
♦ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pás pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pǫ́kałnica, f. 1) die Knallbüchse (ein Spielzeug), Cig., Jan.; — 2) die Platzkugel, V.-Cig.; — 3) neka rastlina: pokalnice, ki so o pšenični žetvi zrele, Dalm.; — (die Alraunwurz, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus

pšeníčno

prisl.:

pšenično svetli lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčen -čna -o (ȋ) imeti ~e lase
pšeníčni -a -o (ȋ) ~ klas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeničen

GLEJ: pšenični

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Pšenična Polica

Predlog

Pšenične Police samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Cerklje na Gorenjskem

IZGOVOR: [pšeníčna políca], rodilnik [pšeníčne políce]

BESEDOTVORJE: Pšeničnopoličan in Poličan, Pšeničnopoličanka in Poličanka, Pšeničnopoličanov in Poličanov, Pšeničnopoličankin in Poličankin, pšeničnopoliški in poliški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčni -a -o prid.

GLEJ ŠE: kruh, slama, strnišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pšenični [pšenȋčni] (pšeničen) pridevnik

pšenični

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčnik -a m (ȋ)
star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika
♦ bot. poletni jurček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčnik -a m, živ. (ȋ) rastl. poletni jurček; snov., star. pšenični kruh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pšeníčni pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Razlikovanje med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki: »ribani« ali »riban sir«?

Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:

riban sir ali ribani sir
mlet črni poper ali mleti črni poper
bel kuh ali beli kruh
zorjen zrezek ali zorjeni zrezek
modificiran škrob ali modificirani škrob
krompirjev prigrizek
slani mlad krompir ali mladi krompir

Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

stólnik -a m (ọ̑)
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki
// naslov za plemiča: deželni stolnik
2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

stólnik -a m, člov. (ọ̑) zgod. |uslužbenec na vladarskem dvoru|; snov., pokr. kor. pšenični kruh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škrób -a m (ọ̑)
1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob
// ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob
2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah
♦ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]

pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom

STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...

tọ̑rta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

torta -e ž kolač (?): kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort rod. mn., inu ſalathozheo na miſo dat ← srlat. torta ‛kolač, pšenični kruh’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

wheat belt -- -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zdrób -a m (ọ̑)
izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil: zakuhati zdrob; moka in zdrob / koruzni, pšenični zdrob / otroci radi jedo mlečni zdrob pšenični zdrob, kuhan na mleku
// s prilastkom temu izdelku podobna zdrobljena snov: dajati kokošim apnenčev zdrob; šotni zdrob / (premogov) zdrob premog v velikosti od 0,5 do 1 cm; seneni zdrob seneni drobir
♦ agr. kostni zdrob

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

zdrób -a m, snov. (ọ̑) pšenični ~; šotni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.