Tiskanje

agrárna skúpnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus, cél církus, délati církus, jè cél církus, napraviti cél církus, naredíti cél církus, nastál je cél církus, zgánjanje církusa, zgánjati církus

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak]

jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama

ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.

2.

kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.

3.

čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.

4.1.

kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.

5.

čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.

6.

čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ekstenzívno pášništvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gôrski méd -ega medú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

húbar -ja m (ȗ) nekdaj
1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih
2. najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

intenzívno pášništvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]

odrasla samica konja

STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]

1.

domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus

2.

iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra

3.

telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom

4.

priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks

4.1.

5.

znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico

6.

slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1.

odrasla samica goveda

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]

1.

iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon

1.1.

;

SINONIMI:

šampinjon

STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...

navádna nokôta -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda]

večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae

STALNE ZVEZE: goveji obad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...

ovčárski ovčárska ovčársko pridevnik [ou̯čárski]

1.

ki je v zvezi z ovčarji 1. ali ovčarstvom

1.1.

ovčarje 1.

2.

ki je v zvezi z ovčarji 2.

STALNE ZVEZE: ovčarski pes
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

páša -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pášna pravíca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pášna skúpnost -e -i ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pášna živinorêja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pášnik -a m (ȃ)
s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce
♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

planínski cvetlíčni méd -ega -ega medú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

planínski méd -ega medú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

planínsko pášništvo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

planšaríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

plánšarsko nasélje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Tožilnik besedne zveze »električni pastir«

V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.