kreg m, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég, ardria;
contentio, arvanîe,
krég, ardria, prepiranîe;
diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt,
kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
exprobratio, ozhitovanîe,
krég, ſponaſhanîe;
jurgium, kreig, ardria, ṡvada;
lis, litis, litigium, pravda,
kreig;
objurgatoria epistola, lyſt poln
kréga;
pacatus, -a, -um, tyh, myrán, pokojen, pres
kréga;
rixa, -ae, ardria,
krég, ṡdraṡhba, prepiranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Latinus m osebno lastno ime
Latinij:
Inu Latinus im. ed. Pacatus je dial, de veliku bulshi je vuzhiti ludy s' dobrem exemplam, kakor pak s' beſſedo (V, 578) → Pakatus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
miran (miren) prid., F
8,
imbellis somnus, enu
myrnu ſpanîe, ali dobru ſpanîe;
opus, optÿ, enu
myrnu, ali ne naglu déllu;
pacatus, -a, -um, tyh,
myrán, pokojen, pres kréga;
pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh,
myrán, gnadliu, milostiu;
placidus, -a, -um, tih,
myrán, dobrotliu, kroták;
sedatus, -a, -um, vtolaṡhen,
myrn;
transquietus, valde quietus, -a, -um, sylnu kroták, tih,
myrán;
transquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti;
prim. mirno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
miroven pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pakatus m osebno lastno ime
Pakat:
zhaſt, katero Pacatus im. ed. je bil dal Ceſſarju Theodoſiu (III, 337) Latínij Pakát Drepánij, lat. Latinius (imenovan tudi Latinus) Pacatus Drepanius, avtor hvalnice cesarju Teodoziju I., napisane 389; → Plakatus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pokojen prid., F
2,
pacatus, -a, -um, tyh, myrán,
pokojen, pres kréga;
quietus, -a, -um, pokoin, kroták, tih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Teodosius -a/-ija m osebno lastno ime
Teodozij:
po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius im. ed. ǀ kokar Theodoſius im. ed. Ta mlajshi ǀ Theodoſius im. ed. ſe je bil taku mozhnu preſtrashil ǀ kar Nizephorus od Ceſſarja Theodoſiuſa rod. ed. pishe ǀ V' Lebni Svetih Puszhaunikou ſe bere od Theodoſiusa rod. ed. Appata ǀ Mozhnu ſo ſe bili pregreshili purgary v' tem meſti Antiochia Ceſſariu Theodoſiusu daj. ed. ǀ karnekadaj S. Ambrosh je djal Ceſſarju Theodoſiuſo daj. ed. ǀ zhaſt, katero Pacatus je bil dal Ceſſarju Theodoſiu daj. ed. ǀ Ceſſar Conſtans je bil vbyl ſvojga brata Theodoſia tož. ed. ǀ ſe ſo bily reſerdili zhes Ceſsaria Teodoſia tož. ed. 1. Flávij Teodózij, lat. Flavius Theodosius, rimski cesar (379–395) 2. Teodózij, lat. Theodosius, vzhodnorimski cesar (408–450) 3. Sv. Teodózij (pribl. 424–529), puščavnik 4. Teodózij, brat Konstantina II. (7. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.