fritáti -ov m mn. (ȃ) gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

gratinírati -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti: gratinirati palačinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
    // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
  2. 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
    // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
    ● 
    star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

njén -a -o zaim. (ẹ́) 
  1. 1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
  2. 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
    // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
  4. 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
  6. 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
    // v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
    ● 
    star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.: pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

oréhov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
 
gastr. orehov kipnik kipnik z orehi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

palačínka -e ž (ȋ) nav. mn. jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

posladkáti -ám dov. (á ȃ) potresti s čim sladkim, navadno s sladkorjem: posladkati jagode; zviti palačinke in jih posladkati / zmlete orehe poparimo z mlekom in posladkamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

razžvrkljáti -ám dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: razžvrkljati jajca / razžvrkljati testo za palačinke / razžvrkljati moko, rumenjak v mleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

skúta1 -e ž (ú) 
  1. 1. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: delati skuto; namazati palačinke s skuto / kisla skuta; sladka skuta dobljena iz sirotke
  2. 2. nar. kravje mleko prve dni po porodu; mlezivo: skuto je posesal teliček / skuhati, speči skuto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

skútin -a -o prid. (ȗ) skuten: skutina drobljivost / skutini cmoki; skutina krema; skutine palačinke sirove palačinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 
  1. 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
    1. a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
    2. b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana
      // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
      // pesn. dober, okusen: sladko vince
  2. 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
  3. 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
  4. 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
  5. 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
  6. 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
    // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
    ● 
    sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
    ♦ 
    agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

špináčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

testó -á (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo
● 
ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnosti
♦ 
agr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zaméšati tudi zamešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
  2. 2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
  3. 3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
  4. 4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
  5. 5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
  6. 6. knjiž. zmesti, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
    ● 
    knjiž., redko zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž., redko zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

žvŕklja -e ž (ȓ) lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Število zadetkov: 15