Tiskanje

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

1.1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

banána -e ž (ȃ)
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bramborak

Predlog

bramboraka samostalnik moškega spola

jed

IZGOVOR: [brámborak], rodilnik [brámboraka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

flambíran flambírana flambírano pridevnik [flambíran]

ki je pripravljen tako, da se polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori

ETIMOLOGIJA: ↑flambirati

flambírati flambíram dovršni in nedovršni glagol [flambírati]

iz gastronomije pripraviti jed tako, da se polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. flambieren iz frc. flamber, prvotneje ‛ožgati, osmoditi’, iz stfrc. flambe ‛plamen’ < lat. flammula, manjšalnica od flamma ‛plamen, ogenj’ - več ...

flambírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; flambíranje (ȋ) |politi z alkoholom in prižgati|: kaj ~ palačinke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fritáti -ov m mn. (ȃ)
gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fritȃti -ov m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf

1.1.

;

SINONIMI:

tartuf

STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj

gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran]

ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gratinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti: gratinirati palačinke

gratiníran

-a -o:

gratinirani makaroni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gratinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; gratiníranje (ȋ) kaj ~ palačinke oskorjiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gratinírati -am dov.

kaj s pečenjem narediti, da dobi že pripravljena jed zgoraj skorjo

SINONIMI:

oskorjiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

2.

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

lopárnica samostalnik ženskega spola

pečena jed iz več plasti testa, navadno z zelenjavo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

maskarpóne in mascarpone -ja [maskarpóne] m (ọ̑)
gastr. svež, mehek, kremast italijanski sir: primešati maskarpone; palačinke, torta z maskarponejem / sir maskarpone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nadévani -a -o prid.

gastr., v zvezi z jedmi zlasti iz testa ki ima nadev

SINONIMI:

nar. opotičeni

GLEJ ŠE: paprika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́)
1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
// knjiž. nalagati1: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
// dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja

nadévati se

knjiž., ekspr.

naglo, pohlepno jesti:

otroci so se nadevali s potico

●

ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)

nadévan

-a -o:

nadevana paprika

nadevana jajčka

s skuto nadevani štruklji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nadévati -am tudi nadévati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i ite; -an -ana; nadévanje (ẹ́; ẹ́) komu/čemu kaj ~ konju sedlo; redk. ~ jed na krožnik naložiti; dvovid. nadevati kaj ~ palačinke, papriko
nadévati se -am se tudi nadévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) z/s čim poud. ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

njén -a -o zaim. (ẹ́)
1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
// izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
// v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
● star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.:, pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

oréhov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi

oréhovo

prisl.:

orehovo rjav obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

oskórjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oskórjanje (ọ́; ọ̑) kaj Apnenec ~a mah ob slapu; ~ palačinke
oskórjati se -am se (ọ́; ọ̑) Rana se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

oskórjiti -im dov. -en -ena; oskórjenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj Apnenec je oskorjil mah ob slapu; ~ palačinke
oskórjiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) z/s čim Veje se ~ijo z ivjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

palačínka -e ž (ȋ)
nav. mn. jed okrogle oblike iz redkejšega testa, navadno z namazom ali nadevom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

palačínka -e ž

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

sirove palačinke

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

posladkáti -ám dov. (á ȃ)
potresti s čim sladkim, navadno s sladkorjem: posladkati jagode; zviti palačinke in jih posladkati / zmlete orehe poparimo z mlekom in posladkamo

posladkáti se

ekspr.

pojesti, zaužiti kaj sladkega:

že dolgo se nisem posladkal

posladkati se z bonbonom, sladoledom

//

pojesti, zaužiti kaj dobrega sploh: danes se je posladkal z raki / zelo rad se posladka

posladkán

-a -o

1.

deležnik od posladkati:

posladkani rezanci

2.

ekspr.

zelo, pretirano prijazen:

biti preveč posladkan

/ govoriti s posladkanim glasom

//

pretirano čustven: posladkan film

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posladkáti -ám dov. posladkánje; drugo gl. sladkati (á ȃ) kaj ~ palačinke
posladkáti se -ám se (á ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s sladoledom |pojesti sladoled|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razžvrkljáti -ám dov. (á ȃ)
z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: razžvrkljati jajca / razžvrkljati testo za palačinke / razžvrkljati moko, rumenjak v mleko

razžvrklján

-a -o:

razžvrkljani rumenjaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sírček -čka m, snov. (ȋ) manjš. namazati palačinke s ~om; poud. kolobar ~a |sira|; števn. škatla ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo]

1.

ki je v zvezi s sirom1 1.; SINONIMI: sirni

1.1.

sira1 1.

sir1 1.

;

SINONIMI:

sirni

2.

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, skutni

ETIMOLOGIJA: ↑sir

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skúta1 -e ž (ú)
1. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: delati skuto; namazati palačinke s skuto / kisla skuta; sladka skuta dobljena iz sirotke
2. nar. kravje mleko prve dni po porodu; mlezivo: skuto je posesal teliček / skuhati, speči skuto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skúta -e ž, snov. (ú) palačinke s ~o; pokr. mlezivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skútin -a -o prid. (ȗ)
skuten: skutina drobljivost / skutini cmoki; skutina krema; skutine palačinke sirove palačinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

»Skutin« ali »skutni« zavitek?

Ker sem v več različnih kuharskih knjigah in objavah zasledila dva različna zapisa, me zanima, kateri je pravi: skutni zavitek ali skutin zavitek? In skutno pecivo ali skutino pecivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skútni skútna skútno pridevnik [skútni]

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, sirov

ETIMOLOGIJA: ↑skuta

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á)
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje

sládko

in sladkó prisl.:

sladko govoriti

sladko sanjati, spati

sladko zveneči glasovi

/ v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo

sládki

-a -o sam.:

rad ima sladko

razlikovati med sladkim, kislim in grenkim

pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih;

prim. sladko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]

1.

mamin ali očetov brat

1.1.

1.2.

ekspresivno

1.3.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...

špináčen -čna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača

špináčno

prisl.:

obleka špinačno zelene barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

testó -á s (ọ̑)
z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva, testenin: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo
● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnosti
♦ agr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

testó -á s têstu -- -u -om snov. (ọ̑ ȃ) mesiti ~; rezančno ~; ~ za palačinke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaméšati tudi zamešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je

zaméšan

-a -o:

med seboj zamešani podatki, pojmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žvŕklja -e ž (ȓ)
1. lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah / pelinolistna žvrklja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žvŕklja -e ž

lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa

SINONIMI:

knj.izroč. žvrkelj

GLEJ ŠE SINONIM: ambrozija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024