eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pôlcilínder pôlcilíndra samostalnik moškega spola [pôu̯cilíndər] na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: manj formalno melona
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑cilinder v pomenu ‛pokrivalo’
pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt] kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑kmet
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Pále Pál ž mn., zem. i. (á ȃ) |bosensko mesto|: na ~ah
pálski -a -o (ȃ)
Pálčan -a m, preb. i. (ȃ)
Pálčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni,
bíti za lúno,
kot bi lájal v lúno,
[kot da] je kdó pádel z lúne,
lájati v lúno,
lúna nósi kóga,
lúna tŕka kóga,
[okrógel] kàkor [pólna] lúna,
[okrógel] kot [pólna] lúna,
živéti [kot] na lúni,
življênje na lúni
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt,
béla smŕt,
bíti na prágu smŕti,
bíti zapísan smŕti,
bléd kot smŕt,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
čŕna smŕt,
glédati smŕti v obràz,
glédati smŕti v očí,
hláden kot smŕt,
igráti na življênje in smŕt,
[kot] kónjska smŕt,
kúrja smŕt,
na življênje in smŕt,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
níhati med življênjem in smŕtjo,
poglédati smŕti v očí,
smŕt je pokosíla kóga,
spopádati se na življênje in smŕt,
v sénci smŕti,
viséti med življênjem in smŕtjo,
zapísan smŕti,
zréti smŕti v obràz,
zréti smŕti v očí,
življênje v sénci smŕti
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pepẹ̑l -a m
plẹ́va1 -e ž
pọ̑l1 prisl.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pála 2., f. der Schiefer, Levst. (Rok.); pale, die schieferigen Erdschichten, Hal.-C.
pàle, adv. = pa le, wieder, Mur., jvzhŠt.; — prim. pa 4).
pàli, adv. = pale, pa le, wieder, vzhŠt., ogr.-Let.; — prim. pa 4).
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
dolipasti -padem dovršni glagol1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
dvajseti3 -ih (dvajseti, dvaseti, dvasti) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole1. izraža število 20; SODOBNA USTREZNICA: dvajset
2. sestavina večbesednih glavnih števnikov, v katerih nastopa dvajseti in enica; SODOBNA USTREZNICA: ...dvajset; danes pisava skupaj
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
palais à volonté -- -- -- ž neskl.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Število zadetkov: 21