Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

mána -e ž (ā) 
  1. 1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice: čebele nabirajo mano; hojeva mana; listna mana
  2. 2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v Palestino: nabirati mano; kakor sladko mano so sprejeli vsako njegovo besedo; pren., ekspr. to je bila prava mana za njegov želodec
palestínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Palestince ali Palestino: palestinski begunci / palestinske osvobodilne organizacije
Število zadetkov: 2