Tiskanje

čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka

grížavka -e ž (ȋ)
1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile
2. ženska, ki ima grižo:

iztrepávati -am nedov. (ȃ)
z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepavati prah iz jopice / čebele so pred žreli iztrepavale soparico iz panjev

róparica -e ž (ọ̑)
1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: postati (lahek) plen roparic; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe / nevarne, požrešne, velike roparice
2. roparka: izdati ime roparice banke
♦ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev

ústa úst s mn. (ú ū)
1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na usta; nesti žlico v usta; od začudenja imeti odprta usta; usta s tankimi ustnicami; gube okrog ust
// odprtina na glavi živali za sprejemanje hrane: krokodil lahko zelo odpre usta; usta polža, ribe
2. del obraza okrog te odprtine: kremžiti, šobiti usta; smeh mu je izginil z ust / usta so se mu nabrala v nasmešek / kisli, trpki sadeži vlečejo usta skupaj
// ustnice: poljubiti na usta; bleda, rdeča usta / položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; udariti koga po ustih
3. votlina za to odprtino: moleti jezik iz ust; iz ust mu zaudarja; imeti grižljaj v ustih / ne govori s polnimi usti / iz ust mu prihajajo nerazločni glasovi / imeti grenka, suha usta
4. ekspr. ta odprtina, votlina kot govorilni organ: slavčka z usti ni mogoče oponašati; z usti se smeje, v srcu pa joka / to sem slišal iz dedovih ust od deda, to je rekel ded; vznes. njihova usta govorijo bahavo oni; vznes. beseda njegovih ust ima veliko veljavo beseda, ki jo izreče on; to so besede iz njegovih ust to so njegove besede, te besede je izrekel on
5. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačna usta bodo to že jedla; pri hiši je veliko ust
6. ekspr., navadno s prilastkom odprtina, v katero kaj gre ali iz katere kaj prihaja: usta blagajne, gašperčka; čebele so se gnetle na ozkih ustih panjev žrelih / usta podzemne železnice vhod, izhod / okrogla usta kitare zvočnica
● ekspr. kar usta so se jim odpirala, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ves večer ni odprl ust ni nič (spre)govoril, rekel; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. učiti se jezika iz ust kmeta iz govorice, govorjenja; te besede so mu šle, jih je spravil težko iz ust nerad, težko je to povedal; ekspr. besede mu kar vrejo iz ust veliko in z lahkoto govori; ekspr. besedo mi je vzel iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; ekspr. trobentač ni dal trobente od ust ni nehal trobentati; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi; ekspr. steklenica je šla od ust do ust drug za drugim so pili iz nje; ekspr. od ust si pritrgovati prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin; ekspr. polagati komu odgovore na usta, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; knjiž. pisatelj govori skozi usta glavnega junaka izraža lastne misli tako, da jih izreka, govori glavni junak; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. kje bi dobil kaj za v usta kaj hrane; ekspr. ne valjaj, vlači njegovega imena po ustih ne govori o njem, ne omenjaj ga, zlasti slabo; ekspr. ime rešitelja je bilo v ustih vseh vaščanov vsi so govorili o njem; pog. danes še nisem imel nič v ustih še nisem nič jedel, zaužil; ekspr. to meso se vam bo v ustih kar raztopilo je zelo mehko in okusno; ekspr. v ljudskih ustih se je pesem spremenila v ljudskem pripovedovanju, petju; ekspr. imeti medena, nesramna usta pretirano prijazno, nesramno govoriti; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. njega so polna usta junaštva, v resnici pa je bojazljivec veliko govori o svojem junaštvu; ekspr. ljudje imajo tega polna usta veliko govorijo o tem; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; ekspr. imeti široka usta (rad) se hvaliti, bahati; ekspr. na vsa usta hvaliti zelo, navdušeno; ekspr. na vsa usta se smejati zelo glasno; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. sama usta so ga zelo veliko govori; zelo veliko jé; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno
♦ les. usta odprtina za rezilo na spodnjem delu skobljiča; med. umetno dihanje usta na usta umetno dihanje, pri katerem se ponesrečencu skozi ustni nastavek, masko vdihuje v usta svoj izdihani zrak

vzletávati -am nedov. (ȃ)
ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: iz panjev vzletavajo čebele; vrane vzletavajo z vej in spet sedajo nanje / helikopterji, letala vzletavajo in pristajajo; vzletavati pod določenim kotom / iz goreče grmade vzletavajo iskre

vzletavajóč

-a -e:

vzletavajoč metulj

vzletávati -am nedov. -ajóč; vzletávanje (ȃ) Čebele ~ajo iz panjev; Helikopterji ~ajo

žrêlo -a s

1.

del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika

SINONIMI:

anat. farinks, ekspr. golt, ekspr. žrelce

2.

odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava

SINONIMI:

ognjeniško žrelo, vulkansko žrelo, krater

3.

čeb. odprtina v panju, skozi katero čebele izletavajo

SINONIMI:

čeb. izletišče, čeb. izletna odprtina, ekspr. usta

GLEJ ŠE SINONIM: gobec, usta
GLEJ ŠE: pekel, davica, vnetje

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

podklȃdnik, m. neka vrsta čebelnih panjev, Levst. (Beč.).

sklȃdanica, f. eine Reihe aufgeschichteter Dinge, Mur.; s. drv, der Holzstoß, C., Z., DZ., Dol., Notr.; drva v skladanico zložiti, Str.; skladanica panjev, C.; pojeli so skladanice pogač, Jurč.; — das Lager, das Flötz, die Schichte, Cig., Jan.

živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.

čebéla róparica -e -e ž

čebelárski pášni réd -ega -ega -a m

čebelársko dléto -ega -a s

čebelárstvo -a s

čebelnják -a m

evidénčna števílka stojíšča -e -e -- ž

izlétna strán čebelnjáka -e straní -- ž

izlétni dán -ega dnéva m

izlétno obdóbje -ega -a s

Jánšev pánjski sistém -ega -ega -a m

Kóplanova metóda preméščanja pánjev -e -e -- -- ž

krmílna črpálka -e -e ž

krôšnja -e ž

máksi AŽ-pánj -- -a m

medíščna kaséta -e -e ž

močíti móčim nedov.

obletávati -am nedov.

odéti čebéle odénem -- dov.

omêlce -a s

ométati -am nedov.

ometênec -nca m

ometêne čebéle -ih čebél ž

pánj -a m

pánjski sistém -ega -a m

pašarína -e ž

poslikáva pánjskih končníc -e -- -- ž

premíčna pánjska enôta -e -e -e ž

premík čebél -a -- m

prestávljenec -nca m

prevózna enôta -e -e ž

prezimovánje čebél -a -- s

prezimováti čebéle -újem -- nedov.

siníca -e ž

skládanica pánjev -e -- ž

skládovnica pánjev -e -- ž

spomladánsko stojíšče -ega -a s

stojíšče -a s

stojíščno čebelárjenje -ega -a s

strgálo -a s

Virjéntov pánj -ega -a m

visôki sát -ega -a m

zasílni čebelnják -ega -a m

zazímiti -im dov.

zmogljívost pasíšč -i -- ž

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Čebelarski terminološki slovar