dȃmnica 1., f. zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica, Bolc-Erj. (Torb.); — nam. dannica; prim. dana.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dȏłž, -ȋ, f. 1) na šir in dolž, in die Länge und in die Breite, SlN.-C.; — 2) sprednja dilica pri panju, (dovž) Polj. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lẹ́šča 2., f. molj v panju, die Wachsmotte (galeria mellionella), Sv. Duh pri Krškem (Dol.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nastȃvək, -ka, m. 1) kar se nastavi (nastavlja), der Aufsatz, der Ansatz, Mur., Cig., Jan.; n. na panju, C.; der Aufsatz zur Verlängerung (z. B. eines Instrumentes), Cig., Jan.; die Fortsetzung: n. hrbtenjače, Erj. (Som.); der Anschub beim Tische, Cig.; — 2) der Bindertriebel, das Schlagholz der Binder, C.; — 3) der Köder, Jarn.-M., Cig.; — 4) nástavek, die Lage: hiša je na lepem nastavku, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.-Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
penjásti -a -o prid. 1. korenski: Korenaszta ali penyaszta-rêcs sze odtoga szpozna AIN 1876, 12; Mogoucsni verbumi sze z-tisztimi casusi vküpvé'sejo; z-sterimi nyihovi penyászti verbumi KOJ 1833, 140; Roucsna Kniga nikih korenásztih, i penyásztih Vogrszkih Rejcsih KOJ 1833 2. podoben panju, štoru: Nyé gláva velka i penyászta KAJ 1870, 77; penyászto glavô má KAJ 1870, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
potəhíniti, -ȋnem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prẹ́čnji, adj. querüber sich befindend: prečnje satje v panju, Levst. (Beč.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stojȃnje, n. der Stand, der Standort: vsak kovač ima svoje s. pri kovaškem panju, Železniki (Gor.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.