1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka

2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice

3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka

2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici

1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1. samec čebele

2. slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj

1. iz čebelarstva parazitska pršica, ki zajeda odrasle čebele in čebelje bube; SINONIMI: varoza
1.1. bolezen, ki jo povzroča ta pršica; SINONIMI: iz čebelarstva varoza