vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti] 1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: ↑vršati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják] 1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje] gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelariti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
trót tróta samostalnik moškega spola [trót] 2. slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
varója varóje samostalnik ženskega spola [varója] 1. iz čebelarstva parazitska pršica, ki zajeda odrasle čebele in čebelje bube; SINONIMI: varoza 1.1. bolezen, ki jo povzroča ta pršica; SINONIMI: iz čebelarstva varoza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varroa, po rimskem učenjaku Marku Terenciju Varu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.