parazól parazóla samostalnik moškega spola [parazól] 1. neformalno priprava z zložljivim platnom in ročajem ali stojalom za zaščito pred soncem
2. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik, neformalno marela
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Parasol in frc. parasol) iz it. parasole ‛sončnik’ iz parare ‛varovati, braniti’ + sole ‛sonce’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
parazól -a m (ọ̑) 1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol 2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
parazól -a m (ọ̑) neknj. pog. dežnik; star. sončnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
parazól -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
parazọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.