Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi
2. 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj
   // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem
3. 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
   ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno

borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune
2. 2. polit. družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune; občina kot komuna
3. 3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
   ♦ zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
2. 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna
   // Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
   ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
   ♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev

latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

naturalizírati se knjiž.  prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru

naturalizíran -a -o: naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti
2. 2. v nekaterih deželah poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu
3. 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

paríško prisl.: pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.: pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
   ● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. uradno sporočilo, stališče pomembnejšega državnega funkcionarja o kakem vprašanju, dogodku: izročiti poslanico predsedniku; poslanica mladini; v svoji poslanici je pojasnil stališča do mednarodnih vprašanj; odgovor na poslanico / osebna poslanica med šefoma držav; novoletna poslanica predsednika Tita narodom in narodnostim Jugoslavije / poslanica miru
   // nav. ekspr. slovesna izjava, sporočilo sploh: pesnikova poslanica / poslanica o poetiki
2. 2. ženska oblika od poslanik: imenovali so jo za poslanico v Parizu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

1. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu
   // ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval
2. 2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster
   ● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tekóči plóčnik -ega -a m (ọ́, ọ̑)
pločnik, pohodna površina, ki deluje na principu tekočega traku: Na prelomu stoletja so se v Parizu pojavili tekoči pločniki in stopnice ter prva uporabna električna lokomotiva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.