ávtosalón -a m (ȃ-ọ̑)
prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon; lastnik avtosalona
// razstava novih modelov avtomobilov: avto bo uradno predstavljen na avtosalonu v Parizu; ženevski avtosalon
bastíja -e ž (ȋ)
srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789
// utrdba sploh:
boríti se -ím se nedov. (ī í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom;
junaško se je boril;
bataljon se je boril do zadnjega moža;
boriti se na nož, na življenje in smrt;
boril se je kakor lev;
pren. boriti se zoper obup;
boriti se sam s seboj;
boriti se s težavami;
več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto;
boriti se za kruh, za obstoj, za pravice;
bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složnoborèč se -éča -e:
boreč se za enakopravnost; boreče se države
komúna -e ž (ȗ) 1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune 2. polit., v socializmu družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune;
občina kot komuna 3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
♦ zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
latínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih;
latinske besede;
latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament;
latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkevlatínsko prisl.:
govoriti (po) latinsko; sam.:, star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
naturalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) pravn. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali;
pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž.
prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru
naturalizíran -a -o:
naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci
pánteon -a m (ȃ)
1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti
2. poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu
3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
paríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci;
stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871paríško prisl.:
pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.:, pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame
poljána -e ž (á) knjiž. 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
umetnikovánje -a s (ȃ)
knjiž. umetniško delovanje: od umetnikovanja ni mogel živeti / večletno umetnikovanje v Parizu
boéma tudi bohéma -e ž (ẹ̑) družba boemov, boemi: v Parizu se zbira boema vsega sveta;
velemestna boema // boemstvo: bil je nagnjen k boemi; študentska boema
lanskoléten -tna -o prid. (ẹ̑) publ. lanski: lanskoletna proizvodnja;
delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava
poslánica -e ž (á)
1. uradno sporočilo, stališče pomembnejšega državnega funkcionarja o kakem vprašanju, dogodku: izročiti poslanico predsedniku; poslanica mladini; v svoji poslanici je pojasnil stališča do mednarodnih vprašanj; odgovor na poslanico / osebna poslanica med šefoma držav; predsednikova novoletna poslanica / poslanica miru
// nav. ekspr. slovesna izjava, sporočilo sploh: pesnikova poslanica / poslanica o poetiki
2. diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, za stopnjo nižja od veleposlanice: imenovali so jo za poslanico v Parizu
prestolováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu
// ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval
2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster
● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast