AnouilhPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski dramatik
IZGOVOR: [anúj], rodilnik [anúja]
BESEDOTVORJE: Anouilhov in Anouilhev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ávtosalón -a m (ȃ-ọ̑) prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon;
lastnik avtosalona // razstava novih modelov avtomobilov: avto bo uradno predstavljen na avtosalonu v Parizu; ženevski avtosalon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín,
obrít na balín,
obríti kóga na balín,
ostríči kóga na balín,
ostrížen na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
BaltazariniPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Balthasarja de Beaujoyeulxa, italijanskega violinista in skladatelja
IZGOVOR: [baltadzaríni], rodilnik [baltadzarínija]
BESEDOTVORJE: Baltazarinijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
bastíja -e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789// utrdba sploh:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
boéma tudi bohéma -e ž (ẹ̑) družba boemov, boemi: v Parizu se zbira boema vsega sveta;
velemestna boema // boemstvo: bil je nagnjen k boemi; študentska boema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
boríti se -ím se nedov. (ī í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom;
junaško se je boril;
bataljon se je boril do zadnjega moža;
boriti se na nož, na življenje in smrt;
boril se je kakor lev;
pren. boriti se zoper obup;
boriti se sam s seboj;
boriti se s težavami;
več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto;
boriti se za kruh, za obstoj, za pravice;
bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složnoborèč se -éča -e:
boreč se za enakopravnost; boreče se države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čŕni Frazemi s sestavino čŕni:
čŕno na bélem,
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕno ne bélo,
ne rêči ne béle ne čŕne,
ne zíniti ne béle ne čŕne,
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega,
[tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega,
[tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega,
[tóliko] kot je za nóhtom čŕnega,
zadéti v čŕno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski] 1. ki lahko vsebuje en deciliter snovi1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-decilitrski ki je v zvezi z določenim številom decilitrov
ETIMOLOGIJA: ↑deciliter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Dva priimka moške osebe: drugič
Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati
Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.
Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
dʼIndyPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski skladatelj
IZGOVOR: [dendí], rodilnik [dendíja]
BESEDOTVORJE: dʼIndyjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Eifflov stòlp -ega stôlpa [ájf] m, zem. i. (á ȍ á ó) |stolp v Parizu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Ekertus m osebno lastno ime
Eckhart (?):
Angelzi eno ſuſebno slatkust ſo pozhutili, Kadarkuli tu ſ. Ime ſo imenovali, Kakor je djal Appat Eckertus im. ed. (I/2, 34) Morda je mišljen Johannes Eckhart (pribl. 1260–1328), benediktinec, prior v Erfurtu, profesor teologije v Parizu in Strasbourgu, pisec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Elizejske poljanePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [elizêjske poljáne], rodilnik [elizêjskih polján]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
enciklopedȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Gradišče v Ljubljani – raba predlogaAli se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej:
v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi.
Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
húpa -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
irídij irídija samostalnik moškega spola [irídi] v naravi zelo redko prisotna trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. iridium, nem. Iridium iz nlat. iridium, iz gr.ī̃ris ‛mavrica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkamaLepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.
Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju.
Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma".
Najlepša hvala za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Kako pisati ime avtorja z dvojno jezikovno identiteto: »Andrej Makin« in »Andreï Makine«?Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
komúna -e ž (ȗ) 1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune 2. polit., v socializmu družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune;
občina kot komuna 3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
♦ zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra,
da bi te kúra bŕcnila,
da bi te kúra píčila,
da bi te kúra píknila,
hodíti s kúrami spát,
íti s kúrami spát,
kot kúra brez gláve,
kot môkra kúra,
kot políta kúra,
kot slépa kúra [zŕno],
naj kúra bŕcne kóga,
nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno],
pisáti kot kúra,
stára kúra,
[še] kúre bi se smejále kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lanskoléten -tna -o prid. (ẹ̑) publ. lanski: lanskoletna proizvodnja;
delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
latínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih;
latinske besede;
latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament;
latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkevlatínsko prisl.:
govoriti (po) latinsko; sam.:, star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lovoríka Frazemi s sestavino lovoríka:
dobíti lovoríko,
ležáti na lovoríkah,
osvojíti lovoríko,
počívati na lovoríkah,
sedéti na lovoríkah,
spánje na lovoríkah,
spáti na lovoríkah,
zaspáti na lovoríkah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ManetPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [mané], rodilnik [manêja]
BESEDOTVORJE: Manetov in Manetev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve],
do minúte natánčen,
do minúte natánčno,
do minúte tóčno,
dobíti svôjih pét minút [sláve],
dočákati svôjih pét minút [sláve],
doživéti svôjih pét minút [sláve],
iméti svôjih pét minút [sláve],
izkorístiti svôjih pét minút [sláve],
izrábiti svôjih pét minút,
pét minút pred dvanájsto,
storíti kàj pét minút pred dvanájsto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
naturalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) pravn. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali;
pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž.
prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru
naturalizíran -a -o:
naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
brúsiti nôge,
dáti nóge pod pázduho,
dobíti poléna pod nôge,
dobívati poléna pod nôge,
iméti nóge têžke kot cènt,
iméti zvézane rôke in nôge,
izgubíti tlà pod nogámi,
izgúbljati tlà pod nogámi,
metáti kómu poléna pod nóge,
mótati se pod nogámi,
od gláve do nôg,
od nôg do gláve,
pod nogámi gorí kómu,
podstáviti kómu nôgo,
postavítev na lástne nôge,
postáviti kóga/kàj na lástne nôge,
postáviti se na lástne nôge,
postávljati se na lástne nôge,
skrívati kàj kot gàd nôge,
skrívati kàj kot káča nôge,
stísniti rép med nóge,
tajíti kàj kot káča nôge,
têči, kólikor nôge nêsejo kóga,
tlà pod nogámi goríjo kómu,
tlà se májejo [pod nogámi] kómu,
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu,
ubráti pót pod nóge,
umréti s škórnji na nôgah,
vrtéti se pod nogámi,
vstáti z lévo nôgo,
vzéti nôge pod pázduho,
vzéti pót pod nóge,
z rokámi in nogámi,
zagoréti pod nogámi kómu,
zvíti rép med nóge,
živéti na velíki nôgi,
živéti na visôki nôgi,
življênje na velíki nôgi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti v očí,
bôsti v očí,
číst kot ríbje okó,
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
dogôvor na štíri očí,
drégniti v kúrje okó,
dvóbòj iz očí v očí,
glédati se iz očí v očí,
glédati smŕti v očí,
govoríti iz očí v očí,
govoríti na štíri očí,
hodíti kód z odpŕtimi očmí,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
iméti očí na pêcljih,
iméti prevelíke očí,
iméti véčje očí,
iméti véčje očí kot želódec,
iz očí v očí,
jásen kot ríbje okó,
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
mižánje na êno okó,
mižánje na obé očési,
mižáti na êno okó,
mižáti na obé očési,
na lépe očí,
na štíri očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
ne zatískati si očí pred čím,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
očí [vsèga] svetá,
odpréti [kómu] očí,
okó za okó,
okó za okó, zób za zób,
pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa,
pések v očí,
poglédati resníci v očí,
pogovárjati se s kóm iz očí v očí,
pogovárjati se s kóm na štíri očí,
pogôvor iz očí v očí,
pogôvor na štíri očí,
pogovoríti se s kóm iz očí v očí,
pogovoríti se s kóm na štíri očí,
postáviti iz očí v očí,
postáviti se iz očí v očí,
resníca v očí bôde,
sáme očí so kóga,
sanjáriti z odpŕtimi očmí,
sánjati z odpŕtimi očmí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí,
soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí,
spáti z odpŕtimi očmí,
sréčanje iz očí v očí,
sréčanje na štíri očí,
sréčati se iz očí v očí,
sréčati se s kóm na štíri očí,
státi si iz očí v očí,
stopíti kómu na kúrje okó,
stráh imá velíke očí,
temà se déla kómu pred očmí,
varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
vídeti [kóga/káj] iz očí v očí,
volóvske očí,
vréči kómu pések v očí,
vréči očí na kóga/kàj,
vréči okó na kóga/kàj,
z očmí in ušési,
z očmí na pêcljih,
zakrívanje očí pred čím,
zakrívati očí pred čím,
zamižáti na êno okó,
zamižáti na obé očési,
zapírati očí pred čím,
zatískanje očí pred čím,
zatískati si očí pred čím,
zatísniti si očí pred čím,
znájti se iz očí v očí,
zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
PanelAli je slovenska beseda panel ustrezen prevod angleške besede panel , ki je 'manjša skupina oseb, ki razišče določeno zadevo ali odloča o njej'? Zanima nas, ali izraz lahko slovenimo in ali lahko (oziroma kako) uporabimo tujko panel .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pánteon -a m (ȃ) 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca;
pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti 2. poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
paríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci;
stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871paríško prisl.:
pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.:, pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pariškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [paríški]
ZVEZE: pariška komuna
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
poljána -e ž (á) knjiž. 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
poslánica -e ž (á) 1. uradno sporočilo, stališče pomembnejšega državnega funkcionarja o kakem vprašanju, dogodku: izročiti poslanico predsedniku;
poslanica mladini;
v svoji poslanici je pojasnil stališča do mednarodnih vprašanj;
odgovor na poslanico / osebna poslanica med šefoma držav; predsednikova novoletna poslanica / poslanica miru // nav. ekspr. slovesna izjava, sporočilo sploh: pesnikova poslanica / poslanica o poetiki 2. diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, za stopnjo nižja od veleposlanice: imenovali so jo za poslanico v Parizu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pozávna pozávne samostalnik ženskega spola [pozáu̯na] 1. trobilo iz dolge cevi z dvema zavojema s pomičnim mehanizmom za spreminjanje tonske višine; SINONIMI: trombon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaune, to pa iz stfrc. busine, buisine < lat. būcina ‛lovski, pastirski rog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prestolováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu // ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval 2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja;
med gosti je prestoloval mizarski mojster
● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prestolováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prestolovánje; (-àt) (á ȗ) Kralji so prestolovali v Parizu; poud. prestolovati nad kom/čim |imeti oblast|; poud. ~ na čelu mize |ponosno, oblastno sedeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prestolováti -újem
nedov. s prislovnim določilom izraža, da kdo na imenovanem mestu izvaja vodenje, upravljanje, oblast SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
prôstor Frazemi s sestavino prôstor:
bòj za prôstor pod sóncem,
bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem,
boríti se za [svój] prôstor pod sóncem,
dobíti manévrski prôstor,
dobíti [svój] prôstor pod sóncem,
dopúščati manévrski prôstor,
iméti manévrski prôstor,
iméti [svój] prôstor pod sóncem,
iskánje prostóra pod sóncem,
iskáti [svój] prôstor pod sóncem,
izkorístiti manévrski prôstor,
manévrski prôstor,
nájti [svój] prôstor pod sóncem,
ní prostóra za kóga/kàj kjé,
odpírati manévrski prôstor,
povéčati manévrski prôstor,
prôstor pod sóncem,
razšíriti manévrski prôstor,
zmánjšati manévrski prôstor,
zóžiti manévrski prôstor
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
restavrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Sklanjanje imena »Roland Garros« v različnih skladenjskih položajih
Kako se prav sklanja?
Povabljen je na teniški turnir Roland Garrosa ali Roland Garros?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Slavolók zmáge -a -e m, zem. i. (ọ̑ ȃ) |slavolok v Parizu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
srájca Frazemi s sestavino srájca:
bíti kot rìt in srájca,
čŕne srájce,
ljubljánska srájca,
ménjati kóga/kàj kot srájce,
méstna srájca,
rjáve srájce,
še zádnjo srájco žrtvováti za kaj,
[tudi] zádnjo srájco dáti kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo] 1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka,
[edíni] svêtli trenútek,
iméti svêtle trenútke,
ne iméti mírnega trenútka,
svêtli trenútki,
véliki trenútek,
zvézdni trenútek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
TrnuljčičinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [tərnúl’čičin]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
umetnikovánje -a s (ȃ) knjiž. umetniško delovanje: od umetnikovanja ni mogel živeti / večletno umetnikovanje v Parizu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
UNESCOPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
IZGOVOR: [unésko], rodilnik [unéska]
BESEDOTVORJE: UNESCOV
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
VorancPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
umetniško ime Lovra Kuharja, slovenskega pisatelja
v prenesenem pomenu dela Lovra Kuharja
IZGOVOR: [vóranc], rodilnik [vóranca]
BESEDOTVORJE: Vorančev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zebȗ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zvezdicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [zvézdica], rodilnik [zvézdice]
ZVEZE: zvezdica Zaspanka, Michelinova zvezdica
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco,
kót in žlíca,
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih],
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih],
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih],
utopíti kóga v žlíci vôde,
užívati življênje z velíko žlíco,
z velíko žlíco,
zajémati z velíko žlíco,
zajémati življênje z velíko žlíco,
žlíca in kót,
žlíca in vzglávje,
žlíca je pádla kómu v méd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.