bíksati -am nedov. (í) pog. - 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje
- 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
búkov -a -o prid. (ú) - 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo
- 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov!
- 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dèščičen in deščíčen -čna -o [dəš] prid. (ə̄; ȋ) narejen iz deščic: deščična tla, vrata / deščični pod parketni pod, parket
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hrástov -a -o prid. (á) nanašajoč se na hrast: hrastov les;
hrastov želod;
hrastova šiška;
hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza
♦ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izgláditi -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ) - 1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino
// slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti - 2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike
● ekspr. izgladiti spor poravnati; redko avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil
izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o: izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lakírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket;
lakirati s čopičem, s pištolo;
lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakiralakíran -a -o: lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lamélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket
♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lamelírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevinolamelíran -a -o: elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
léščiti -im nedov. (ẹ̄) knjiž., redko loščiti, svetliti: leščiti parket, usnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lóščiti -im nedov. (ọ̄) - 1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati
- 2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte
lóščen -a -o: loščena žgana glina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mozaíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mozaik:- a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo
- b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana
♦ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
mozaíčno prisl.: novela je mozaično razdrobljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nalóščiti -im dov. (ọ̄) dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: naloščiti parket, škornje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
olóščiti -im dov. (ọ̄) pološčiti: ološčiti glineno posodo / ološčiti čevljeolóščen -a -o: ološčen parket
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ornamentálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
- 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi
ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ostrúgati -am dov. (ū) s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket // s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ostrúžiti -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: ostružiti doge, parket;
ostružiti kovinske izdelke // s struženjem odstraniti: ostružiti roboveostrúžen -a -o: ostružene deske; dobro ostružena tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
parkét -a m (ẹ̑) - 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket - 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
- 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
parkéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
parketírati -am nedov. in dov. (ȋ) pog. polagati parket: parketirati dnevno soboparketíran -a -o: prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pòd pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó) - 1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket
// pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod - 2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu
- 3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi
♦ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
polágati -am nedov. (ȃ) - 1. delati, da prihaja kaj
- a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
- b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
- 2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
// dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi - 3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
- 4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
- 5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
- 6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
polakírati -am dov. (ȋ) prekriti z lakom: polakirati parket;
nohte si je polakirala z novim lakom
● pog., ekspr. samo čakal je, kdaj bi jo polakiral odšel, zbežalpolakíran -a -o: polakiran les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
poléščiti -im dov. (ẹ̄) knjiž., redko pološčiti: poleščiti parketpoléščen -a -o: poleščena vrata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
políkati -am dov. (ȋ) - 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati
// drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose - 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral
políkan -a -o - 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan
● ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen - 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
polóščiti -im dov. (ọ̄) - 1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati
- 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje
- 3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil
polóščen -a -o: pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
položíti -ím dov., polóžil (ī í) - 1. narediti, da pride kaj
- a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge
- b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati
// udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil
// ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
- 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali - 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
- 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
- 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
- 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
- 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
položíti se - 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti
// redko s hrbtom se je položil na steno naslonil - 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi
položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel
položèn -êna -o: čez zaboje položena deska
● ekspr. polje je položeno med goro in reko leži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prelakírati -am dov. (ȋ) prekriti z lakom: prelakirati parket;
prelakirati z brezbarvnim lakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
- 2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
- 3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
- 4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje - 5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik
presékati se ekspr. s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
presékan -a -o: govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
príma prid. neskl. (ȋ) pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima;
konje ima prima;
parket prima kvalitete;
prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razdŕsati -am dov. (ȓ) z drsanjem poškodovati: drsalci so razdrsali led / s hojo in premikanjem pohištva so razdrsali parket
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) - 1. z grebenjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razgrebati žerjavico; razgrebati s prsti / večkrat je razgrebal ogenj in nalagal drva
- 2. z grebenjem delati, da kaj zavzame večjo površino: razgrebati žerjavico po peči
- 3. z grebenjem povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno: pazil je, da kokoši ne razgrebajo gred
// ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: ljudje s čevlji razgrebajo parket; pren. trpljenje ji je razgrebalo obraz - 4. nar. (močno) praskati: rane ne smemo razgrebati; razgrebati z nohti
● knjiž. zakaj razgrebaš stare rane znova povzročaš bolečine; knjiž. razgrebati po pesku grebsti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
strgálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem;
strgalna priprava / strgalni nož
♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stŕgati -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) - 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati
// ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino - 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
- 3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
strúgati -am nedov. (ū) - 1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket
// z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino - 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem
strugajóč -a -e: ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi
strúgan -a -o: strugane palice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
strúžiti -im nedov. (ú) z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket // teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskvestrúžen -a -o: struženi valji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
svetlíti -ím nedov., svétli in svêtli (ī í) delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo;
s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje // povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilosvetlíti se - 1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil
// knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa - 2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta
svetlèč -éča -e: svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vlága -e ž (á) manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno;
vlaga se širi v parket;
navzeti se vlage;
izločati, sprejemati, vpijati vlago;
prepereti od vlage;
biti občutljiv za vlago;
zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze // vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosekvóščen -a -o tudi voščèn -êna -o: voščena površina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zdŕsati -am dov. (ȓ) - 1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
// z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo - 2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
- 3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag
zdŕsan -a -o: zdrsan klanec; zdrsan sneg; zdrsana gramofonska plošča; zdrsane hlače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zléščiti -im dov. (ẹ̄) knjiž., redko zloščiti, osvetliti: zleščiti čevlje, parketzléščen -a -o: zleščena tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlíkati -am tudi izlíkati -am dov. (ȋ) - 1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo
// narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika - 2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal
- 3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka
- 4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček
zlíkan tudi izlíkan -a -o - 1. deležnik od zlikati: bleščeče zlikan avtomobil; skrbno zlikani robovi na hlačah; zlikana obleka, srajca; pospraviti zlikano perilo
● ekspr. bil je ves zlikan, kakor iz škatlice zelo skrbno oblečen, urejen - 2. ekspr. ki je zelo skrbno oblečen, urejen: zlikan moški; vedno je vsa zlikana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlóščiti -im dov. (ọ̄) - 1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti
- 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo
zlóščen -a -o: zloščeno pohištvo; skrbno zloščena obutev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.