Tiskanje

afrormózija -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

bíksati -am nedov. (í) pog.
1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje
2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

bíksati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

búkov -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo
2. ekspr. neroden2, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov!
3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

dèščičen in deščíčen -čna -o [dəščičən] prid. (ə̄; ȋ)
narejen iz deščic: deščična tla, vrata / deščični pod parketni pod, parket

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]

1.

ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden

1.1.

2.

ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden

2.1.

;

SINONIMI:

enakovreden

FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

finalizíran -a -o (ȋ)
finalizírani -a -o (ȋ) ~ parket
finalizíranost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

hrástov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza
♦ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

izgláditi -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino
// slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti
2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike
● ekspr. izgladiti spor poravnati; avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil

izglájen

in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o:

izglajen držaj ograje

bleščeče izglajen parket

izglajen slog

zdaj je nesoglasje izglajeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

izglájen -a -o in izglajèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) bleščeče ~ parket
izglájenost -i in izglajênost -i ž, pojm. (ȃ; é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

lakíran -a -o (ȋ) Pod je ~
lakírani -a -o (ȋ) ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati]

1.

nanašati lak na površino česa

1.1.

2.

ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščiti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej ↑lak

lakírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira

lakíran

-a -o:

lakiran pod

lakirano pohištvo

rdeče lakirani nohti

pozor, sveže lakirano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lakírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; lakíranje (ȋ) kaj ~ avtomobil, parket (ličiti)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lamélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket
♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lamélen -lna -o (ẹ̑)
lamélni -a -o (ẹ̑) ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lamelíran -a -o (ȋ)
lamelírani -a -o (ȋ) ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lamelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino

lamelíran

-a -o:

elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine

les. lamelirani parket

lamelirani tram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

léščiti -im nedov. (ẹ̄)
knjiž. loščiti, svetliti: leščiti parket, usnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti]

1.

z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk

1.1.

2.

ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati

ETIMOLOGIJA: iz losk, glej ↑lesk - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lóščiti -im nedov. (ọ̄)
1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati
2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte

lóščen

-a -o:

loščena žgana glina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lóščiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; lóščenje (ọ́) kaj Lončar ~i vrče; ~ parket, škornje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

lóščiti -im nedov.

kaj dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem

SINONIMI:

svetliti, neknj. pog. biksati, knj.izroč. leščiti, star. likati

GLEJ ŠE SINONIM: emajlirati, glazirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

mozaíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mozaik:
a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo
b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana
♦ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure

mozaíčno

prisl.:

novela je mozaično razdrobljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nalóščiti -im dov. (ọ̄)
dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: naloščiti parket, škornje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nalóščiti -im dov. -en -ena; nalóščenje (ọ́; ọ̑) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nèizglájen -a -o tudi nèizglajèn -êna -o (ȅȃ; ȅȅ ȅé ȅé) ~ parket; poud. ~ spor |neporavnan|
nèizglájenost -i tudi nèizglajênost -i ž, pojm. (ȅȃ; ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

olóščiti -im dov. (ọ̄)
pološčiti: ološčiti glineno posodo / ološčiti čevlje

olóščen

-a -o:

ološčen parket

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ornamentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi

ornamentálno

prisl.:

obleka na kipu ima ornamentalno položene gube

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ostrúgati -am dov. (ū)
s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket
// s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ostrúgati -am dov. -an -ana; ostrúganje (ú; ȗ) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ostrúgati -am dov.

1.

kaj z odrezovanjem tankih plasti narediti gladko, ravno

SINONIMI:

ostružiti

2.

kaj potegujoč z rezilom, ostrim predmetom narediti, da na čem česa ni več

SINONIMI:

ostrgati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

ostrúžiti -im dov. (ú)
s struženjem narediti gladko, ravno: ostružiti doge, parket; ostružiti kovinske izdelke
// s struženjem odstraniti: ostružiti robove

ostrúžen

-a -o:

ostružene deske

dobro ostružena tla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ostrúžiti -im dov. -en -ena; ostrúženje (ú) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

palisánder -dra m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

pȃrk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkét -a m (ẹ̑)
1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkét -a m (ẹ̑) hrastov ~; poud. zavrteti se po ~u |po plesišču|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkét -a m

tla iz ploščic iz trdega lesa

SINONIMI:

parketni pod, redk. deščičasti pod, redk. deščični pod

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

lamelni parket

GLEJ ŠE SINONIM: parter, plesišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

parkẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parket ► ˈparkẹːt parˈkẹːta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkẹ̑tar – glej parkẹ̑t

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parketíran -a -o (ȋ) prakt.sp. Tudi predsoba je ~a ima položen parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parketírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo

parketíran

-a -o:

prostor še ni parketiran

tudi predsoba je parketirana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; parketíranje (ȋ) prakt.sp. polagati parket: kaj ~ dnevno sobo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parketȋrati – glej parkẹ̑t

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parkȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

plesíšče -a s

prostor za ples

SINONIMI:

nar. balar, nar. brjar, ekspr. parket, knj.izroč. rajališče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

pobrusíti in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ī ú)
1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso
2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob
3. z brusom obdelati predmet: pobrusiti kremplje, rogove za nastop; pobrusiti rob z brusnim papirjem; pobrusiti in polakirati parket, površino
● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

pòd1 pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó)
1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod
2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu
3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi
♦ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prihaja kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
// dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi
3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči2: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]

1.

na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

lakiran, nalakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑polakirati

polakírati polakíram dovršni glagol [polakírati]

1.

nanesti lak na površino česa

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

nalakirati

2.

ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno zloščiti

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

polakírati -am dov. (ȋ)
prekriti z lakom: polakirati parket; nohte si je polakirala z novim lakom
● pog., ekspr. samo čakal je, kdaj bi jo polakiral odšel, zbežal

polakíran

-a -o:

polakiran les

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polakírati -am dov. -an -ana; polakíranje (ȋ) kaj ~ parket; ~ si nohte

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polakírati -am dov.

kaj prekriti z lakom

SINONIMI:

prelakirati, knj.izroč. oličiti, star. polikati, knj.izroč. pološčiti

GLEJ ŠE: nalakirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

poléščiti -im dov. (ẹ̄)
knjiž. pološčiti: poleščiti parket

poléščen

-a -o:

poleščena vrata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

políkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / skrbno polikati obleko zlikati
// drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose
2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral

políkan

-a -o

1.

deležnik od polikati:

polikan šiv

parket je lepo polikan

●

ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen

2.

ekspr.

pretirano skrben, pravilen:

polikana izgovarjava

prisl.: polikano govoriti, se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polóščiti -im dov. (ọ̄)
1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje
3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil

polóščen

-a -o:

pološčeni čevlji

/ pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polóščiti -im dov. -en -ena; polóščenje (ọ́; ọ̑) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

polóščiti -im dov.

kaj dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem

SINONIMI:

knj.izroč. poleščiti, star. polikati

GLEJ ŠE SINONIM: emajlirati, glazirati, olepšati, polakirati, zloščiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

položíti -ím dov., polóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja

položíti se

1.

ekspr.,

navadno s prislovnim določilom

uleči se:

položiti se v mehko posteljo

položil se je po klopi in zaspal

/ položiti se v naslanjač sesti

/ s hrbtom se je položil na steno naslonil

2.

nav. 3. os.,

nar.

postati položen:

svet se tam spet položi

položívši

-a -e zastar.:

položivši denar na mizo, je vstal in odšel

položèn

-êna -o:

čez zaboje položena deska

●

ekspr. polje je položeno med goro in reko leži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

položíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem dati koga/kaj na/v kaj / kam
Položila je knjigo na mizo.

2.

kdo/kaj namestiti kaj
(V dve sobi) so položili parket.

3.

knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kaj vplivati na koga
Bolezen ga je položila.

4.

kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
Na banki so sorodniki položili odkupnino za pogrešanega.

5.

kdo/kaj nehati uporabljati kaj
Ob teh besedah je položil slušalko.

6.

iz lovstva kdo/kaj namestiti kaj
Lovci so položili krvni sled, tako da so naredili sled s krvjo divjadi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

prelakíran -a -o (ȋ) ~ parket
prelakíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

prelakírati -am dov. (ȋ)
prekriti z lakom: prelakirati parket; prelakirati z brezbarvnim lakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

prelakírati -am dov. -an -ana; prelakíranje (ȋ) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

premazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; premazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj z/s čim ~ parket z loščilom; ~ napise na tablah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; po dolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik

presékati se

ekspr.

s sekanjem česa ovirajočega priti kam:

skozi goščavo smo se presekali do ceste

presékan

-a -o:

govoril je s presekanim glasom pretrganim

stava je presekana

zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo

prisl.: presekano se zasmejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

príma2 -- prid. (ȋ)
pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima; konje ima prima; parket prima kvalitete; prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Primernost besedne zveze »gotovi izdelki«

Ali lahko uporabljamo besedno zvezo gotovi izdelki. Gre za skladiščenje. Lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

razdŕsati -am dov. (ȓ)
z drsanjem poškodovati: drsalci so razdrsali led / s hojo in premikanjem pohištva so razdrsali parket

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

razgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z grebenjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razgrebati žerjavico; razgrebati s prsti / večkrat je razgrebal ogenj in nalagal drva
2. z grebenjem delati, da kaj zavzame večjo površino: razgrebati žerjavico po peči
3. z grebenjem povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno: pazil je, da kokoši ne razgrebajo gred
// ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: ljudje s čevlji razgrebajo parket; pren. trpljenje ji je razgrebalo obraz
4. nar. (močno) praskati: rane ne smemo razgrebati; razgrebati z nohti
● knjiž. zakaj razgrebaš stare rane znova povzročaš bolečine; knjiž. razgrebati po pesku grebsti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem; strgalna priprava / strgalni nož
♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúgan -a -o (ú; ȗ) Parket je ~
strúganost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúgati -am nedov. (ū)
1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket
// z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem

strugajóč

-a -e:

ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi

strúgan

-a -o:

strugane palice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strúganje (ú; ȗ) kaj ~ barvo z vrat; ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúžen1 -a -o (ú) Parket je ~
strúženi -a -o (ú) ~ vijak
strúženost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúžiti -im nedov. (ú)
z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket
// teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve

strúžen

-a -o:

struženi valji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúžiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; strúženje (ú) kaj ~ parket; teh. ~ ležaje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

strúžiti -im nedov.

kaj z odrezovanjem tankih plasti delati kaj gladko, ravno; z odrezovanjem tankih plasti delati, izdelovati kaj

SINONIMI:

strugati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

svetlèč se -éča se -e se; bolj ~ ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ ~ parket; ~a ~ kovinska ploščica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

svetlíti -ím nedov., svétli in svêtli (ī í)
delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo; s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje
// povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo

svetlíti se

1.

odbijati svetlobo:

okna se svetlijo v soncu

parket se je lepo svetlil svetil

/ knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa

2.

svetlo se odražati, kazati:

v dolini se svetli cesta

svetlèč

-éča -e:

svetleč papir

stopiti na svetleč se parket

svetleča se kovinska ploščica

modrikasto svetleče se perje race

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

vlága -e ž (á)
manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze
// vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́)
mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek

vóščen

-a -o tudi voščèn -êna -o:

voščena površina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

voščíti2 in vóščiti -im nedov. vóšči -te in -íte, -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a tudi voščèn -êna; vóščenje tudi voščênje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ parket

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

voščíti2 in vóščiti -im nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj mazati z voskom kaj
V celem bloku so voščili parket.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

zapokljáti -ám dov. zapokljánje; drugo gl. pokljati (á ȃ) manjš. Parket je zapokljal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ī ú)
1. z brusom obdelati predmet: zbrusiti diamant / zbrusiti kost; zbrusiti rob z brusnim papirjem; zbrusiti in polakirati parket, površino / zbrusiti elemente v obliko kaplje
2. z brušenjem odstraniti: zbrusiti barvo z avta
3. z brušenjem izrabiti, uničiti: zbrusiti podplate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zdŕsati -am dov. (ȓ)
1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
// z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo
2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag

zdŕsan

-a -o:

zdrsan klanec

zdrsan sneg

zdrsana gramofonska plošča

zdrsane hlače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zdŕsati -am dov.

kaj z drsanjem poškodovati, obrabiti

SINONIMI:

razdrsati

GLEJ ŠE SINONIM: obrabiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024

zglájen -a -o in zglajèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) bleščeče ~ parket
zglájenost -i in zglajênost -i ž, pojm. (ȃ; é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zléščiti -im dov. (ẹ̄)
knjiž. zloščiti, osvetliti: zleščiti čevlje, parket

zléščen

-a -o:

zleščena tla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlíkati -am tudi izlíkati -am dov. (ȋ)
1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo
// narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika
2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal
3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka
4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček

zlíkan

tudi izlíkan -a -o

1.

deležnik od zlikati:

bleščeče zlikan avtomobil

skrbno zlikani robovi na hlačah

zlikana obleka, srajca

pospraviti zlikano perilo

●

ekspr. bil je ves zlikan, kakor iz škatlice zelo skrbno oblečen, urejen

2.

ekspr.

ki je zelo skrbno oblečen, urejen:

zlikan moški

vedno je vsa zlikana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlóščen -a -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ parket
zlóščenost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]

1.

z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk

1.1.

2.

ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati

ETIMOLOGIJA: ↑loščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlóščiti -im dov. (ọ̄)
1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo

zlóščen

-a -o:

zloščeno pohištvo

skrbno zloščena obutev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zlóščiti -im dov.

kaj dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem

SINONIMI:

naloščiti, neknj. pog. nabiksati, knj.izroč. ološčiti, knj.izroč. pološčiti, neknj. pog. zbiksati, knj.izroč. zleščiti, star. zlikati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024