Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pečénka -e ž (ẹ́)
1. jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka
2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file:
● rib. žarg. pečenka podust
♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
pljúčen -čna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza
2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file: očiščena, uležana pljučna pečenka; kos, rezina pljučne pečenke / svinjska pljučna pečenka
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
lédven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka
♦ anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago
slásten -tna -o prid., slástnejši (á)
1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove
2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju
● ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti
posében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
// v zvezi posebne potrebe potrebe oseb, ki po svojih lastnostih, zmožnostih odstopajo od pričakovanih in zato potrebujejo dodatno pozornost, skrb, pomoč: oseba, otrok s posebnimi potrebami
2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; mat. posebno število število, ki se piše s številko; pravn. splošni in posebni del zakona; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
cvrčáti -ím nedov. (á í)
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo
// dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči
2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
glazírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati z glazuro: glazirati posodo / glazirati pecivo z jajčno glazuro oblivati, prelivati
kôzlov -a -o tudi kozlôv tudi kozlòv -ôva -o prid. (ó; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na kozle: kozlovi bobki; kozlova koža / kozlova pečenka
ledvíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje; med. žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici; ledvična sredica notranji del ledvice; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču
puránji -a -e prid.(ȃ)
nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka
sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; ekspr. drevje je že sočno muževno
solática -e ž (ā)
ekspr. manjšalnica od solata: posejala bom tudi malo solatice / ni mu treba po vsako solatico na trg / pečenka, krompirček in solatica
súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opilionesprim. suho
svínjski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma
2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo
// nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina
● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga
ščegetáti -ám tudi -éčem stil. -áčem [ščəgetati in ščegetati] nedov. (á ȃ, ẹ́, á)
1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: fant je ščipal in ščegetal sošolce; ščegetati po podplatih, pod brado, za vratom; ščegetati s slamico / senene bilke, ki so mu padle za srajco, so ga ščegetale; britje ga ščegeta; brezoseb. mene sploh ne ščegeta; pren., ekspr. njene besede so ga ščegetale okoli srca, pri srcu
2. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti2: prah ščegeta pljuča / pečenka ga prijetno ščegeta v nos
● ekspr. pijača ga je ščegetala po grlu povzročala pekoč občutek; ekspr. med govorom ga je večkrat ščegetal smeh bi se rad smejal
másten -tna -o prid., mástnejši (á)
1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
mréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mrežo: taborišče je bilo obdano z visoko mrežno ograjo / velikost mrežnih zank; mrežna okenca / mrežna vrata mrežasta vrata
♦ agr. mrežna brana brana iz gibljivih členkov za odstranjevanje plevela; ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; elektr. mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke; gastr. mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
okúsen1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū)
1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih
2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni
prepír -a m (ȋ)
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne; ekspr. vnel se je prepir; ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati; povzročiti prepir; obravnavati kaj s prepirom; dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir; prepir med starši, s sosedi; ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali; hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori / v prepiru ga je zelo žalil
// stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom
● ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru
pridišáti -ím dov. (á í)
prijetno dišeč se pojaviti: akacije so pridišale v sobo; pečenka je pridišala skozi priprta vrata; brezoseb. iz kuhinje je prijetno pridišalo
speciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: specialne barve, kreme; specialna jekla / dobiti specialno dovoljenje / obravnavati tudi specialne primere / specialna vozila / specialna vojaška enota
2. poseben, ne splošen in zato navadno podrobnejši: specialni pregled avtomobila; generalen in specialen / splošni in specialni izrazi / obča in specialna zgodovina
3. poseben, na manj ljudi omejen in navadno zahtevnejši, težji: on ima specialno nalogo; opravljati zelo specialno delo / specialno šolanje
4. pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res, pečenka je specialna
♦ metal. specialna med med, ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin; ped. specialna pedagogika veda, ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; voj. specialna vojna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi
zoglenéti -ím dov. (ẹ́ í)
spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela
// geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli
pečenína -e ž (í)
star. pečenka: obirati pečenino
pečênje -a s (é)
1. glagolnik od peči: pečenje kruha, mesa; delo pri pečenju / pečenje na žaru; meso za pečenje
2. pečenka: jesti pečenje; zadišalo je po pečenju in vinu
práta -e ž (ȃ)
nižje pog. pečenka: jesti prato; kos prate
Število zadetkov: 26