Tiskanje

bóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje
// prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote
♦ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada

bóčno

prisl.:

v drugo vozilo je trčil bočno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

defilíranje -a s (ȋ)
glagolnik od defilirati: defiliranje topništva in pehote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

helebardír -ja m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

júrišni júrišna júrišno pridevnik [júrišni]

1.

ki je v zvezi z jurišem 1.

1.1.

jurišu 1.

2.

v obliki jurišen, ekspresivno ki je v prizadevanju za kaj silovit, odločen

ETIMOLOGIJA: ↑jurišati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca]

1.

vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje

2.

skupina jezdecev na konjih

2.1.

3.

ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica

ETIMOLOGIJA: ↑konjenik

kopjenósec -sca m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lándsknéški mèč -ega mêča m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

légija -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

legionár -ja m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lôvec -vca m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

magíster -tra m (í)
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor gospod magister
3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]

rod vojske, ki se bojuje peš

STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

pehôta -e ž

rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil

SINONIMI:

zastar. infanterija, voj., žarg. pešadija, redk. peštvo

GLEJ ŠE: rod1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

peltást -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pionír -ja m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sardína Frazemi s sestavino sardína:
nagnéten kot sardíne, naložèn kot sardíne, natŕpan kot sardíne, stískati kóga/kàj kot sardíne, stískati se kot sardíne, stísnjen kot sardíne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

súličar -ja m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.