Tiskanje

kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]

mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič

1.1.

iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae

STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič

medenják medenjáka samostalnik moškega spola [medenják]

1.

piškot iz testa, v katero so vmešani med in dišave

2.

biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav

ETIMOLOGIJA: ↑med

híter -tra -o prid., hitrêjši (í ȋ)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo

hítro

1.

prislov od hiter:

hitro govoriti, hoditi

hitro rasti

čas hitro teče

hitro kakor blisk, kot veter

kolo se vrti čedalje hitreje

2.

izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja:

povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla

hitro pošlji po voz

hitro razume

prinesi, pa hitro

hitro domov

hitro, hitro, čakajo te

/ ko boste opravili, se hitro hitro vrnite

//

izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam

●

preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna

3.

v neposredni bližini;

tik

4

pošta je hitro za voglom

♦

glasb. hitro označba za hitrost izvajanja allegro

hítro ko

vez., v časovnih odvisnih stavkih

brž ko:

hitro ko prideš, se oglasi;

prim. kakor hitro2, nahitro

kúki in cookie -ja [kúki] m (ȗ)
1. pog. piškot okrogle oblike z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih: peka kukijev; kava in kuki / kukiji s koščki čokolade
// tako pecivo z dodatkom marihuane: na zabavo je prinesel kukije
2. rač. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; piškotek: števci obiskanosti spletnih strani delujejo na osnovi kukijev

nágel -gla -o [nagəu̯] prid., náglejši (á)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času; hiter: ta konj je nagel; nagel kot blisk, kot misel
// ki ima veliko hitrost: nagla hoja, ježa / star. iti naglih korakov mimo; z naglim korakom vstopiti / biti nagel v kretnjah / industrijski razvoj ni dovolj nagel / nagel tempo; publ. nagla pot k splošnemu napredku je odprta / nagla jetika hitra jetika
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; hiter: nagla peka
3. nav. ekspr. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: želi si nagle obogatitve; nagla zaostritev spora / potrebna je nagla odločitev, rešitev / nagla odjuga je povzročila poplavo / njegov nagli odhod je vse presenetil nepričakovani, nenadni / nagla smrt
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira hitro in navadno nepremišljeno: potrpi z njim, saj veš, kako nagel človek je; trmast in nagel / nagel v sodbi / ne zamerite vsake nagle besede nepremišljene, izrečene v razburjenju
● pog. je nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. samo nagle pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil
♦ pravn. naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev

náglo

1.

prislov od nagel:

čas naglo beži

naglo govoriti, stopati

izvoz naglo narašča

naglo se razvijati, spreminjati

/ pobočja se naglo spuščajo v dolino strmo, na kratki razdalji

2.

izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja;

hitro:

odgovarjati morate naglo, toda točno

naglo pokličite zdravnika, sicer bo umrl

naglo, naglo, da ne bo prepozno

//

izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko se vrne oče, bo tega naglo konec; ogenj so naglo pogasili; ne misli se še tako naglo umakniti v pokoj; njemu ne zmanjka tako naglo besed / naglo odskočiti, ustaviti, se zgoditi; sam.: umreti na naglem na hitro;

prim. nanaglo

pék1 -a m (ẹ̄)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek

péka -e ž (ẹ́)
1. glagolnik od peči: obračati meso med peko; peka kruha, peciva; za peko pripravljena kokoš / peka na žaru / danes imamo peko (kruha) / nesti kruh v peko
2. kar se naenkrat (s)peče: pošla je že vsa peka; moke je še za tri peke

žerjávka -e ž (ȃ)
nar. žerjavica: razpihati žerjavko; peka v žerjavki; peče ga kot žerjavka / nekaj žerjavk je padlo na tla

dopéka samostalnik ženskega spola

peka polpečenega zamrznjenega kruha, pekovskih izdelkov, peciva, navadno v trgovini

podpéka samostalnik ženskega spola

1.

peka, priprava zlasti mesa z dodatki v pokriti posodi, postavljeni nad ali zakopani v oglje, žerjavico

1.1

posoda za tako peko, pripravo jedi, navadno litoželezna

1.2

jed, zlasti mesna z dodatki, ki se peče, pripravlja na ta način

belokranjski

Predlog

belokranjska belokranjsko pridevnik

IZGOVOR: [belokrán’ski]

ZVEZE: belokranjska pogača

škofjeloški

Predlog

škofjeloška škofjeloško pridevnik

IZGOVOR: [škọfjelóški]

ZVEZE: škofjeloški kruhek

PRIMERJAJ: Škofjeloški grad, Škofjeloški pasijon, Škofjeloško hribovje

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

péka -e ž, pojm. (ẹ́) ~ kruha; števn. imeti moke za tri ~e

péka -e ž

delanje hrane (bolj) užitne z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe

SINONIMI:

pečenje

martínček Frazemi s sestavino martínček:
gréti se kàkor martínček, ležáti kàkor martínček, sónčiti se kot martínček

spánje Frazemi s sestavino spánje:
spánje na lovoríkah, spáti spánje pravíčnega, spáti véčno spánje, zaspáti spánje pravíčnega, zaspáti [v] véčno spánje

hȋštrna -e ž

péči -em nedov.

pẹ́ka – glej péči

pekȅt -ẹ́ta m

kruhopèk, -pę́ka, m. der Brotbäcker, der Platzbäcker, Habd.-Mik., Jan., Dalm.

kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.-C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).

medopèk, -pę́ka, m. der Lebkuchenbäcker, der Lebzelter, Mur., Zora.

opèk 1., -pę́ka, m. 1) die Senge, Z.; solnčni o., Vrtov. (Vin.); — 2) = opeka, Cig., M.; — 3) der Beifuß (artemisia), C.

pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče-Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.

prepèk, -pę́ka, m. das Durchbraten o. Durchbacken, C.

pripèk, -pę́ka, m. = pripeka, brennende Sonnenhitze, Cig.

péč -i ž
1. peč: Fornax Pécs KMS 1780, A8b; Pécs Kementze KM 1790, 92(a); Jaj pekeo je pécs ſztrahote KM 1783, 300; liki zvelike pécsi idoucsi din KŠ 1771, 782; trávo vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 212; potomtoga ſzo drva bilá potrejbna, ka bi pécs zakörila KM 1790, 30; I nogé liki vu pécsi gorécse KŠ 1771, 768; podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68
2. peka: neháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22

peka [pẹ́ka] samostalnik ženskega spola

peka

pek -a m pek: na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek im. ed., na tem drugem en hoshter ǀ Na mejſti peka rod. ed. je en Angel kroh sameſſil ǀ V' tem meſti Salernum eniga peka rod. ed. shena je bila premozhnu pezh sakurila ǀ Pishe tudi od eniga Pèka rod. ed., katerjga je dobru posnal ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Pekij im. mn. S. Meninga ← bav. srvnem. peck, srvnem. becke ‛pek’

premočno prisl. premočno: V' tem meſti Salernum eniga peka shena je bila premozhnu pezh sakurila (IV, 313)

Salernum zemljepisno lastno ime Salerno: V' tem meſti Salernum im. ed. eniga peka shena je bila premozhnu pezh sakurila (IV, 313) Salêrno, mesto v jugozahodni Italiji

Sita ž osebno lastno ime Sita: Na mejſti peka je en Angel kroh sameſſil, inu spekal tej dekli Sita im. ed. s' imenam, dokler ona v' Zerkvi je molila (III, 500)

zakuriti dov. zakuriti: eniga peka shena je bila premozhnu pezh sakurila del. ed. ž (IV, 313) ǀ de bi vſe borshte, inu gosde poſekali, vkupaj snoſili, inu eno garmodo sakurili del. mn. m (IV, 325)

zamesiti -im dov. zamesiti: gre, ter samejſſi 3. ed. eno pogazhizo ǀ po nozhi je gori vstal, inu je kruh sameſil del. ed. m ǀ Na mejſti peka je en Angel kroh sameſſil del. ed. m ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil, kroh samejſil del. ed. m, inu spekal

PK -ja m

pejti ► ˈpėi̯t gˈrẹːn nedov. in dov.

peka ► ˈpeka -e ž

peka ► ˈpėːka -e ž

pekač gl. peka1

Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Planinski terminološki slovar

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica