aeroph. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

eff. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

penèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) Vino je ~e |dela pene|
penéči -a -e (ẹ́) kmet. ~e vino peneče se
penéči -ega s, snov. (ẹ́) popiti kozarec ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

penèč se -éča se -e se (ȅ ẹ́ ẹ́) kmet.
penéči se -a se -e se (ẹ́) ~e ~ vino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

penejoč (peneoč) deležnik

PRIMERJAJ: peniti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

prikipéti -ím dov., tudi prikípel (ẹ́ í)
1. silovito, peneč se priteči: lava je prikipela do roba žrela in se razlila
2. ekspr. tekoč se pojaviti: hladen vrelec je prikipel iz zemlje / solze so ji prikipele v oči
● 
ekspr. iz mladih grl je prikipela pesem začeli so peti; ekspr. iz prsi so ji prikipeli težki vzdihi začela je vzdihovati; ekspr. njen obup je prikipel do vrha postala je zelo obupana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

pripéniti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
peneč se priteči: val se je pripenil po peščenem bregu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

pritêči -têčem dov.
1.
tekoč priti; tekoč se pojaviti
SINONIMI:
pridreti, knj.izroč. poteči, ekspr. prikipeti, ekspr. privreti
2.
kam v teku priti
SINONIMI:
pog. pribezljati, pog. pribrisati jo, ekspr. pridirjati, ekspr. pridirkati, ekspr. pridivjati, knj.izroč. pridreviti, knj.izroč. pridreviti se, ekspr. pridrveti, zastar. pridrveti se, star. pridrviti se, ekspr. prigalopirati, ekspr. prignati se, pog. prikaditi jo
GLEJ ŠE SINONIM: nateči se, prihiteti
GLEJ ŠE: priti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

pritékati -am nedov.
tekoč se pojavljati
SINONIMI:
ekspr. lesti, ekspr. privrevati
GLEJ ŠE SINONIM: prihajati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

privréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. silovito, peneč se priteči: iz kraterja je privrela lava; voda privre iz zemlje
// ekspr. tekoč se pojaviti: studenec je privrel izpod skale / v oči so ji privrele solze
 
ekspr. te besede so nenadoma privrele iz njega nenadoma jih je rekel; ekspr. iz src je privrela vesela pesem začeli so veselo peti; ekspr. iz prsi so ji privreli vzdihi začela je vzdihovati
2. ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so privreli na ulice; vsa posadka je privrela na kup / od vseh strani so privrele čebele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

privrévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. silovito, peneč se pritekati: lava je privrevala iz kraterja / ekspr. iz oči so ji privrevale solze pritekale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

vréti vrèm nedov. (ẹ́ ȅ)
1. gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine: juha, voda vre; močno, počasi vreti; brezoseb. v kotlu vre / krompir, meso vre voda, v kateri se kuha krompir, meso / preh. sok vremo deset minut
// ekspr. gibati se, vrteti se tako, da nastajajo na površini tekočine mehurjaste tvorbe: morje vre okoli rta
2. silovito, peneč se pritekati od kod na površje: lava vre iz vulkanskega žrela; voda vre iz tal
// ekspr. hitro, v veliki količini pritekati, teči od kod: kri mu vre iz rane; solze so mu vrele iz oči
3. ekspr. hitro, v veliki količini prihajati, širiti se: iz dimnika vre gost dim / iz bara vre hrupna glasba
4. ekspr. prihajati kam, pojavljati se kje v velikem številu: ljudje so vreli iz hiš; vse je vrelo na trg; razburjeni vaščani vrejo skupaj / ljudje so kar vreli za njim; pren. take misli so mu vrele po glavi
5. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku v velikem številu biti kje v razgibanem, nemirnem stanju: na trgu vre ljudi / v njem je vrelo čustev
6. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se v visoki stopnji: v njem vre moč, strast
// brezoseb. izraža obstajanje zelo razgibanega, vznemirjenega čustvenega stanja: v duši, glavi mu je vrelo, ko je gledal krivice; v njem je vrelo od sovraštva / med poslušalci je vrelo / po deželi je začelo vreti so se začeli nemiri, spopadi
● 
ekspr. besede mu kar vrejo iz ust, z jezika veliko in z lahkoto govori; ekspr. molčal je, čeprav mu je vrela kri v žilah je bil zelo vznemirjen; ekspr. iz src jim je vrela vesela pesem veselo so peli; ekspr. iz prsi so ji vreli vzdihi vzdihovala je; ekspr. v mestu vre življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. vse je zaman, je vrelo iz nje je vznemirjeno govorila
♦ 
agr. mošt vre sladkor v njem se pod vplivom encimov kvasovk spreminja v etanol in ogljikovo kislino; biol., kem. vreti biti v stanju, ko se organske snovi v čem spreminjajo z delovanjem encimov; prim. vrel, vroč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zapéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zavréti1 -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kaj vre: zavreti mleko / zavrela nam je čaj skuhala
2. začeti vreti: čakali so, da voda v loncu zavre / ekspr. morje okoli njih je zavrelo
3. silovito, peneč se priteči od kod na površje: po deževju so spet zavreli studenci
// ekspr. hitro, v veliki količini priteči od kod: iz rane mu je zavrela kri; solze so mu zavrele iz oči
4. ekspr. začeti prihajati kam, pojavljati se kje v velikem številu: iz dvorane so zavreli ljudje
5. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojaviti se v visoki stopnji: v njem je zavrela jeza; v prsih mu je zavrelo ljubosumje
// brezoseb. izraža nastop zelo razgibanega, vznemirjenega čustvenega stanja: če mi zavre, ne odgovarjam zase; v glavi mu je zavrelo; v njem je zavrelo od sovraštva / med poslušalci je zavrelo / po deželi je zavrelo so se začeli nemiri, spopadi
● 
ekspr. kri mi zavre, če pomislim na krivice zelo se vznemirim, razburim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

Število zadetkov: 15