čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

oslov prid., F4, membrana deletitia, oſlova koṡha; onocentaurus, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovske podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; ruditus, -us, oſlovu ſhrajanîe, ali riovenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pargamen samostalnik moškega spola

GLEJ: pergamen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pergamén -a m (ẹ̑)
zastar. pergament: pisati na pergamen / pergamen s pečatom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pergamén -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pergamēn, m. = pergament, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pergamen (pargamen, pergamen) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pergamen m, F4, membrana, -ae, pergamen; membranaceus, pergamenu glih; membraneus, is pergamena ſturjen; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pergamen m pergament: de bi nebeſſa pergamen im. ed., morje tinta, vſe slame pereſſa, vſe ſvejsde Piſſary ratali ǀ ſe imaio v' pergamen tož. ed. sapiſſat ← srlat. pergamenum, lat. charta pergamēna ‛pergament’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pergamen -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pergamen sam. m ♦ P: 4 (TL 1567, TT 1581-82, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pergamȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pisanje s, F17, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; comma, -tis, tudi en tiffilz per piſſanîu; cothurnatus, s'zhiṡhmami obút, ali kateri s'piſſaniam na viſſoku grè, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei neſſe; historialis, kar h'takimu piſſanîu ſliſhi; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; orthographia, -ae, kunṡht, ali viṡha prou piſſati, kunṡhtnu piſſanîe; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa piſſanîe; scriptio, piſſanîe; scriptorius, -a, -um, kar k'piſſanîu ſe nuza; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; titulus, -li, tú ṡgorai piſmu, ali piſſanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popisan prid. popisan: pogledaite ta lepi, zhiſti divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga, katiri je popiſſan im. ed. m s' Sveto Reshno Kryvio (V, 273)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

slama -e ž 1. slama: slama im. ed., inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo tož. ed., is katerimi ſmò mogli zegelle dellat ǀ ta Gospud ſam gre po ſlamo tož. ed., ter ym poſtelo poſtele ǀ v'Iaslyh na slami mest. ed. leshij ǀ leshy na goleh shaganzah, ali na slami mest. ed. 2. slamica, tj. posušeno steblo žita: nad vodo plava, kakor ena ſlama im. ed. ǀ de bi nebeſſa pergamen, morje tinta, vſe slame im. mn. pereſſa, vſe ſvejsde Piſſary ratali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

spisati nedov. spisati, napisati: de bi do ſodniga dneua pres vſiga pozhitka piſsali, vener vſe martre paklenske bi nemogli spiſsat nedol. (II, 246) ǀ zhegar lepoto bi nemogli ſpiſſat nedol., de bi nebeſſa pergamen, morje tinta, vſe slame pereſſa, vſe ſvejsde Piſſary ratali (V, 187) ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal del. ed. m ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane (IV, 310)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ter vez., F83, discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; et tamen, ter vender; huc illuc, ſem ter tám; jactatus, -a, -u, ſem ter tja verṡhen; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; paulatim, po malim, pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter vzhaſſi; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai poſluṡhiti; vacillare, ſe ſpotikati, ſem ter ke s'nogami ṡaplétati, ſe ſpotikovati, zviblati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zbrisanje s, F4, deletilis, kar ſe more ẛbriſſati, kar je ẛa ẛbriſſanîe; deletio, ẛbriſſanîe, ẛatrenîe; litura, -ae, piſma ṡbriſſanîe, maṡanîe, ṡmaṡanîe; palimpsestus, -tis, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.