pę́rjiče, n. coll. dem. perje; 1) Federchen, Cig., Jan., Met., Vrt.; Mi perjiče spet zrastlo bo, Npes.-K.; — 2) Blättchen: vejica od oljike z zelenim perjičem, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

perjiče samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.