poet(a) -ta m pesnik: Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’
Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik
Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar
Aratus m osebno lastno ime Arat: Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival … Aratus im. ed., de je blishna shlahta boshja (II, 351) Arát iz Sól, gr. Ἄραϑος, lat. Aratus (pribl. 315–245 pr. Kr.), gr. didaktični pesnik
Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec
Esiodus m osebno lastno ime Heziod: dobru vejm deta Stari Eſsiodus im. ed. je pustil (I/1, 177) Heziód, gr. Ἡσίοδος (7. stol. pr. Kr.), epski pesnik
Evpolides m osebno lastno ime Evpolis (?): Elianus pishe, de kadar Eupolides im. ed. je bil umerl, njegou kojn ſe je jokal (IV, 422) Verjetno je mišljen Évpolis, gr. Εὔπολις (pred 466–po 412 pr. Kr.), pesnik, komediograf.
Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor
Horacius m osebno lastno ime Horacij: satorai shiher ſemkaj poſtavim, kar Horatius im. ed. m pravi (I/1, 129) ǀ Horatius im. ed. pak je djal (IV, 292) Kvínt Horácij Flák, lat. Quintus Horatius Flaccus (65 pr. Kr.–8 po Kr.), rimski pesnik; → Oracius
Lukanus m osebno lastno ime Lukan: Lucanus im. ed. vam vſta sapre rekozh (IV, 126) Márk Anêj Lukán, lat. Marcus Annaeus Lucānus (39–65), rimski pesnik
Lukrecius m osebno lastno ime Lukrecij: kakor Lucretius im. ed. pishe (IV, 344) Tít Lukrécij Kár, lat. Titus Lucretius Carus (pribl. 96–pribl. 55 pr. Kr.), rimski filozof in pesnik
Mantuanus m osebno lastno ime iz Mantove: Galatius Mantuanus im. ed. mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo (I/1, 131) ǀ ta dua Turna Mantvanus im. ed. je bil sagledal (IV, 109) 1. Neki Galacij iz Mantove 2. Bl. Baptísta iz Mántove (1447–1516), karmeličan, pesnik; → Mantova
Naciancenus -na m osebno lastno ime Nazijanški: S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.
Nikomediensis m osebno lastno ime iz Nikomedije (?): kadar S. Grogor Nicomedienſis im. ed. je premishloual lepoto krajlize Nebeske (II, 227) Dostopna literatura ne omenja nobenega Gregorja iz Nikomedije, zato ni izključeno, da je zapis napačen. Morda je mišljen sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik; → Naciancenus.
Nisenus -na m osebno lastno ime Niški, tj. iz Nise: kakor je samerkal S. Grogor Niſſenus im. ed. m ǀ Kateriga huali Euſebius Niſsenus im. ed. ǀ Kakor pravi Gregorius Nijſsenus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Gregorius Neſſenus im. ed. ǀ berem od S. Grogoria Niſſena rod. ed. m 1. Sv. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, gr. teolog, govornik in pesnik 2. → Evzebius 3. Priimek izvira iz imena kapadokijskega mesta Nísa, lat. Nyssa.
Ovidius -a m osebno lastno ime Ovidij: Iest bom samolzhal tu kar pishe Ovidius im. ed. od eniga salubleniga mladenizha ǀ meni naprej prideio beſſede Ovidiusa rod. ed. ǀ inu s' Ovidiuſam or. ed. djali Públij Ovídij Náso, lat. Publius Ovidius Nāso (43 pr. Kr.–17 po Kr.), rimski pesnik
Petrarka m osebno lastno ime Petrarka: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Petrarcha im. ed. pak ſvoje Comedie (IV, 310) ǀ Petrarcha im. ed. je djal (V, 293) ǀ Petrarha im. ed. je djal (V, 278) Petrárka, it. Francesco Petrarca (1304–74), pesnik
Policianus m osebno lastno ime Poliziano: Pishe Angelus Politianus im. ed., de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Angelo Ambrogini Poliziano (1454–94), it. humanist in pesnik
Pontanus m osebno lastno ime Pontano: taku je sapiſſanu puſtil Pontanus im. ed. Giovanni Pontano (1429–1503), it. humanist, pesnik in državnik
Solon m osebno lastno ime Solon: Ta Modri Solon im. ed. odgovorj ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus, Taletes, inu Solon im. ed. ǀ Salon im. ed. Athenienſerski Krajl je bil sapovedal Sólon, gr. Σόλων (pribl. 640–pribl. 560 pr. Kr.), pisec atenskih zakonov in pesnik
Teokritus -a m osebno lastno ime Teokrit: vener ſe meni sdij de Theocritus im. ed. nar ble je sgruntal lubesan rekozh (I/1, 125) ǀ Poshlushaio Theocritusa tož. ed. (IV, 52) Teókrit iz Sirakúz, gr. Θεόκριτος (3. stol. pr. Kr.), bukolični pesnik
Varo m osebno lastno ime Varon: taku pishe Varo im. ed. (V, 125) ǀ Ta Vuzheni Varro im. ed. pravi (III, 199) Márk Teréncij Váron, lat. Marcus Terentius Varro (116–27 pr. Kr.), rimski učenjak in pesnik; → Varones, → Varonus
Vega m osebno lastno ime de Vega: poterdi ta Vuzheni Vega im. ed. ǀ kakor je samerkal ta Vuzheni Vega im. ed. ǀ en lep urshoh da Viega im. ed. ǀ Kir ta Vuzheni Viegas im. ed. od Mojſeſſa pravi de Vega cit. pril. osebno lastno ime de Vega: od letega pishe Pater Gabriel de Vega 1. Verjetno je mišljen španski teolog Andreas de Vega (umrl 1560). 2. Carpio Félix de Lope de Vega (1562–1635), špan. pesnik in dramatik
Virgilius -a m osebno lastno ime Vergilij: Virgilius im. ed. pravi ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius im. ed. ſvojo Georgico ǀ ob zhaſſu S. Virgiliusa rod. ed. Shkoffa 1. Públij Vergílij Maro, lat. Publius Vergilius Maro, poznoantično Virgilius (70–19 pr. Kr.), rimski pesnik 2. sv. Vergílij (pribl. 700–784), salzburški škof
Jakobonus -na m osebno lastno ime Jakobon: ta Bogabojezhi Iacobonus im. ed. milu ſe je jokal, inu djal (I/1, 78) ǀ Sa tiga volo ta Bogaboyezhi Jacoponus im. ed. ſe nej mogal prezhudit (V, 108) ǀ s'tem bogaboyzhem Iacabonam or. ed. ordna S: Franciska (II, 99 s.) Jakobón iz Tódija, it. Jacopone da Todi (umrl pribl. 1306), frančiškan, pesnik