pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poet 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno poet
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pésniti pésnim nedovršni glagol [pésniti] 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesnikovati
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku] 1. iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti] 1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
poét poéta samostalnik moškega spola [poét] 1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnik 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno pesnik
2. ekspresivno kdor kaj ustvarja, oblikuje na estetsko dovršen, izviren način
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, prvotneje ‛delam, ustvarjam’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sonétni sonétna sonétno pridevnik [sonétni] STALNE ZVEZE: sonetni venec, sonetni venec sonetnih vencev ETIMOLOGIJA: ↑sonet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc] 1. strokovnjak za jezikoslovje1.1. študent ali diplomant jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
3. daljša plesna koreografija, predstava
4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza] 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih 1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik] 1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo
2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik ETIMOLOGIJA: ↑vezati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən] 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
ETIMOLOGIJA: ↑dekadenca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dvóvrstíčni dvóvrstíčna dvóvrstíčno pridevnik [dvóvərstíčni] 2. ki je velik za dve vrstici
ETIMOLOGIJA: iz dve vrstici
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
elegíja elegíje samostalnik ženskega spola [elegíja] 1. iz literarne vede pesem, napisana v elegičnem distihu, značilna zlasti za antično književnost
2. pesem z otožno, žalostno vsebino
3. skladba otožnega, žalostnega značaja
4. ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. elegeía ‛žalostinka’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
literárno prislov [literárno] 2. takó, da je prisotna, izražena literatura
ETIMOLOGIJA: ↑literarni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
medmétni medmétna medmétno pridevnik [medmétni] ETIMOLOGIJA: ↑medmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pésniško prislov [pésniško] 2. takó kot pri pesništvu ali da spominja na pesništvo
ETIMOLOGIJA: ↑pesniški
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti] 1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija] 1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
trágika trágike samostalnik ženskega spola [trágika] kar zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Tragik, glej ↑tragični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dístih dístiha samostalnik moškega spola [dístih] 1. iz literarne vede kitica, ki obsega dve vrstici
STALNE ZVEZE: elegični distih ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek rus. dístih ali po zgledu ↑stih) prek lat. distichon iz gr. dístikhon iz gr. di.. ‛dvo..’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica] 1. ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poetinja, privzdignjeno poetesa 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pesnikovánje pesnikovánja samostalnik srednjega spola [pesnikovánje] ETIMOLOGIJA: ↑pesnikovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pesnikováti pesnikújem nedovršni glagol [pesnikováti] 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesniti
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pésništvo pésništva samostalnik srednjega spola [pésništvo] 1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je pesem1.1. celota pesmi kot rezultat tega ustvarjanja
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola [romanopísəc] 1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov1.1. ekspresivno roman, romani te osebe
ETIMOLOGIJA: ↑roman + ↑pisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
trágik trágika samostalnik moškega spola [trágik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem tragedij
2. ekspresivno komur se kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tragiker in lat. tragicus iz gr. tragikós (poiētḗs) ‛pesnik tragedij’, glej ↑tragedija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.