detece -a s detece:
tu deteze im. ed. v' ſrejdo, inu petek … nej hotel ſiſati ǀ tu lubu Detezhe im. ed. JESUS v' teh preproſtih jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada, kakor de bi tu nar lubishi Detèce im. ed. bil ǀ Bug v'podobi eniga detetza rod. ed. ſe je bil perkasal ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze tož. ed. ǀ nam kashe ſvoje lubeſniu detetce tož. ed. Ieſushika ǀ ſo nashli Detètce tož. ed. s'Mario njegovo Materjo red ǀ gre yskati ptuje Deteza tož. mn., de is ſiſaio tu mleku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
glúšičən, -čna, adj. glušična nedelja = tiha n., Schönl.; glušični petek, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
mȃr, I.
adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.-M., Krn-Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.-Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
pétek -tka m petek: Dies Veneris Pétek KMS 1780, A8; Pétek Péntek KM 1790, 94; Na veliki Pétek KŠ 1771, 815; naj ſze od meſzá jejſztvine v Pétek zdr'závamo KMK 1780, 55; ka lüdjé nevejo drügo nego v-Pétek i Szobot meszou jeszti KOJ 1845, 69; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki, vküp ſzo ſze ſzpravili KŠ 1771, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
petek [pẹ́tǝk]
samostalnik moškega spolapetek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
petek samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
petek m, F
2,
dies veneris, pètek;
parasceve, perpravlanîe, veliki
petek
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
petek m petek:
vſak petek tož. ed. gre v' ogin teh viz ǀ vſako ſrejdo, inu petek tož. ed. ſe je poſtil ǀ raunu na petik tož. ed. je vmerl velik(i) petek veliki petek:
hujshi Chriſtuſa ob puſti martraio, kakor Judje na Veliki Petek tož. ed. ǀ v' luffti na veliki Petek tož. ed. na krishi tardu respet ſe je prikasal ǀ ſe ſrezheta na veliki Petik tož. ed. ǀ NA VELIK PETEK tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
petek -tka
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
petek sam. m ♦ P: 17 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
petig gl. petek ♦ P: 2 (TT 1557, TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
pripravljanje s, F
7,
apparatus, perpraulanîe, perprava;
instructio, podvuzhenîe,
perpravlanîe, podviṡhenîe;
instructus, -us, podviṡhanîe,
perpravlanîe;
parasceve, perpravlanîe, veliki petek;
paratura, perpravlanîe;
praeparatio, perpravlanîe;
regificus paratus, krailevu
perpravlanîe;
prim. pripravljenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
sesati nedov. sesati:
vſako ſrejdo, inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati nedol. ǀ dejte n' hozhe ſiſat nedol. ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga zhloveka klizale, de bi yh ſeſal del. ed. m ǀ je tu ſlatku mleku ſeſal del. ed. m ǀ venem trupli ſo spozheti, v' taiſtem devet meſizou ſo leshali, enu mleku ſiſali del. mn. m Korenski -i- je zapis nenaglašenega polglasnika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
sreda2 -e ž sreda:
tu deteze v' ſrejdo tož. ed., inu petek nej hotel ſiſati, ampak taiſta dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil (III, 436) ǀ vſako ſrejdo tož. ed., inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati (III, 595)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
v, I.
praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
velik prid., F
291,
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe,
velika vrozhina;
augustus mansis, veliki ſerpán;
betonica, erdezha
velika rosha;
blepharo, s'velikimi obervi;
bucculentus, kir ima
velika uſta,
velik gobez, kakòr lev;
consiligo, -nis, tá
veliki telok, enu ẛeliṡzhe;
festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren;
festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam;
funus solenne, pogreb
s'veliko zhaſtjó;
grandevitas, velika ſtaroſt;
grandis, -de, velik;
majus, veliki travna méſſez,
veliki travn;
parasceve, perpravlanîe,
veliki petek;
porsiculum, tá mala vratiza na teh
velikih;
umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te
velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe;
prim. vekši
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F
2,
Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta
velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga;
pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli
[169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
vèliki -a -o prid. 1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3 2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11 3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827; veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214; veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6; veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97; veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94; veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119; velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2; velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15 vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212 nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9 vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6 vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109 nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
zdìgnoti -em dov. dvigniti: Emelek, zdignem -oti AIN 1876, 68; pejnezi czvetéjo, v-pétek nyé zdigneva KOJ 1845, 114; Li tou potrebüjem da tejlo zdignite SŠ 1796, 80; pren. Jasz ſcsém li knebéſzam moje Zdignoti perouti vore KŠ 1754, 261; Csi Bo'zi Düh zdigne rokou BKM 1789, 126; On veliko prászko zdigne KOJ 1848, 97; pokecs szvojo nepodvr'zenoszt na obládnoszt zdignejo AI 1875, kaz. br. 3 zdìgnoti se -em se 1. dvigniti se, vstati: 'znyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 7; Deca se zdignejo BJ 1886, 3; zdigni ſze i vrzi ſze vu mourje KŠ 1771, 69 2. narasti: Vnouge vodé ſze zdignejo BKM 1789, 5 zdìgnovši -a -e ko je dvignil, povzdignil: zdignovſi nika 'zena gláſz ſzvoj KŠ 1771, 208 zdìgnjeni -a -o dvignjen, povišan: szo eti sztroski vszáko leto zdignyeni bili AIP 1876, br. 6, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.
zibni dan [zībni dȃn]
samostalniška zveza moškega spolapetek
PRIMERJAJ: Ziba2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.